Category: Politična teorija

Kaj je to normalna politična stranka? »

Ni zabavno, kako vsak svoje vrednote, svoje poglede na svet, svoje načrte in tudi tiste poliitčne sile, ki jih podpira, razglasi za normalne, pri tem pa ne upošteva, da je okoli njega veliko ljudi, ki razmišljajo povsem drugače? Normalnost v politiki je izmuzljiv pojem, prav tako kot je to strokovnost. Nekdo, ki je za enega […]

Kritika keynesovske skromnosti »

via Zamisli

Socialisti in socialni demokrati »

V Osnovah praktične politične ekonomije: razlika med socializmom in socialno demokracijo, Jernej Amon Prodnik pojasnjuje razlike med socialisti in socialnimi demokrati, kar je v teh nestabilnih časih pomembno poznati.
Pri tistih, ki vse svoje politične nasprotnike na levem političnem polu ozmerjajo za socialiste, ne gre toliko za neznanje, kot prej  za željo očrniti konkurente […]

Luka Mesec o krizi kapitalizma »

Redko se najde kdo, ki tako točno zadane bistvo problema, ki nas tare in poišče prave vzroke gospodarske krize, s katero se soočamo. Vse preveč smo ujeti v spone političnih delitev, ki zakrivajo prave probleme in nas zavajajo v misli, da bi vse bilo bolje, če le oni drugi ne bi bili na oblasti, ali […]

Politični trg »

Verjamem, da moramo v republiki imeti politični trg, na katerem različne stranke in skupine tekmujejo za našo podporo in jo potem dobivajo na svobodnih volitvah. Slabo je, če imamo ta trg omejen, tako da je izbira na volitvah nepomembna, ali če so stranke le vozila za prevzemanje oblasti in v resnici […]

Doktrina gnusnega dolga »

Preko objave na facebooku * sem naletel na zanimivo doktrino, imenovano doktrina gnusnega dolga, po kateri država in državljani niso dolžni odplačati dolgov, ki jih je naredil despotski režim. Na kratko, če je neka diktatura v tujini jemala posojila, da je z njimi kupovala orožje, s katerim je zatirala lastno ljudstvo, to ljudstvo, ko enkrat […]

Prava napaka keynesianizma »

V premislek dajem povzetek komentarja na spletu, ki sem ga prebral. Torej, napaka keynesianizma je v tem, da ne razume pohlepa. V čisto preprosti verziji bi namreč morali v letih obilja in gospodarske rasti dajati na stran, varčevati za hude čase. Potem, ko bi ti hudi časi prišli pa bi odprli žitnice, kakor egipčanski faraon […]

Nevarnost podrejanja socializma nacionalni državi »

Vsi vemo, kako so se pred in med prvo svetovno vojno socialne demokracije klavrno prodale zamisli nacionalne države in v njenem imenu v klavnico vojne poslale na milijone mladih ljudi. S tem so v imenu neke nacije izdale prav tisti delavski razred, ki so ga hotele zastopati, saj so raje videle razlike med državami, kot […]

Je razredni boj nepomemben? »

Piše profesor sociologije na univerzi v Severni Karolini, Michael Schwalbe o tistem vprašanju o Marxu, ki že dolgo visi nekje v ozadju.  Gre za vprašanje, ki mu ga pri predmetu postavi najmanj en študent in se glasi: ‘Razredni boj ni eskaliral tako, kot je Marx pričakoval. V sodobnih kapitalističnih družbah je razredni boj izginil. Ni […]

Za in proti omejitvam števila mandatov »

Kadarkoli kdo omeni, da bi Vladimir Putin še tretjič zasedel mesto predsednika Rusije, je že ogenj v strehi. Da bi se kaj takšnega pripravljalo ni dokaza, sicer pa so že napovedi, da bo Putin spremenil ustavo in se tretjič zapored dal izvoliti za predsednika, bile napačne. Navsezadnje je zdaj predsednik Dmitrij Medvedjev.
Bolj redko se ob […]

Huntingtonovska vulgata »

Priznam, izraz Huntingtonovska vulgata sem pred dnevi slišal prvič, je pa zanimivo, da kdorkoli njegovo delo označuje na tak način.
Torej, po ameriškem (že preminulem) političnem znanstveniku Samuelu P. Huntingtonu in njegovi odmevni knjigi Clash of Civilizations, je svet razdeljen na tekmujoče civilizacije, ki med drugim temeljijo na neki religiozni osnovi. Poenostavljeno. Od tod imamo znan […]

Kako so ti britanski politologi nori, ker ne vedo, kdo je bil Tito »

Tako bi lahko človek pomislil po prebranem naslovu na RTV Slo. Britanski študenti politologije: Tito je bil turški namestnik.  Neki profesor vzhodnoevropskih študij na univerzi v Kentu je na svojem blogu objavil nekaj posrečenih odgovorov svojih študentov, bodočih politologov.
Nekateri med študenti so zapisali, da je komunizem v Jugoslaviji izšel iz turškega cesarstva, Tito pa je […]

Kaj pa kapitalistične diktature? »

Navada je že, da razne diktature, ki so skozi zgodovino, ali pa še dandanes, zatirajo svoje podložnike, razni desničarji imenujejo za komunistične ali socialistične. Da, zelo radi uporabijo povezavo komunizma in diktature, s tem pa doma grozijo svojim sosedom, kaj vse se jim bo zgodilo, če bodo delavci dobili malo več pravic, če bodo sindikati […]

Wallerstein o korupciji »

Immanuel Wallerstein o tem, kako sta korupcija in politika v večstrankarskem sistemu logično povezani:
Teoretično kapitalisti delujejo na trgu in jim ni všeč, če vlade posegajo v tržne operacije. V praksi pa, to ve vsak kapitalist, so vlade v marsičem bistvene za njihov tržni uspeh - z omogočanje ali onemogočanjem relativnih monopolov, s tem, da so […]

O vsem odločajo elektorji »

Namesto, da bi direktno glasovali za predsednika ZDA, Američani na predsedniških volitvah po državah izbirajo elektorje. Ker imajo v  vseh razen v dveh državah v veljavi večinski sistem, vse elektorje posamezne države pobere tisti kandidat, ki dobi večino. Torej, če kandidat A v Ohiu zmaga za 1% pred kandidatom B, dobi vse elektorske glasove. Tako […]