Damijanov New Deal
By Jin on Aug 9, 2012 in Slovenska politika
Ne vem, kdaj je Jože P. Damijan postal takšen keynesianec in krugmanovec, ampak njegov New Deal za Slovenijo podpišem takoj. Seveda, deluje lahko le, če se za takšno postopanje v teh kriznih časih odloči večina držav v evro območju. Menim namreč, da smo že preveč vpeti v širše regionalne gospodarske povezave, da bi lahko delovali kot nek osamljen otoček in upali, da cunami, ki se bliža celotni regiji, nas ne bi prizadel.
Slovenski New Deal mora temeljiti na treh stebrih: SMP. Prvi steber je sanacija bank in sprostitev kreditnega krča (S). Drugi steber je mikroekonomsko spodbujanje podjetij z administrativnimi in davčnimi spodbudami (M). Tretji steber pa je proračunsko spodbujanje javnih investicij (P).
Če bi to naredili že prej, če bi namesto nemškega zategovanja pasov, ki uničuje potrošnjo, že tam nekje leta 2009 bolj pospešeno zaganjali gospodarstvo, zdaj ne bi vsi skupaj drseli v drugi krog recesije. Pri tem se stanje na dolžniški fronti kljub rezanju proračunskih izdatkov ne izboljšuje. Brez gospodarske rasti rešitve ne bo, bo samo padanje proti dnu.
Strinjati se gre tudi s tem, da razbremenjevanje gospodarstva v tem trenutku tudi ne pomaga veliko. Če bi bila edino Slovenija v recesiji, medtem ko bi soseščina rasla, če bi torej imeli izvozne trge, bi to še delovalo. Kar pa ne pomeni, da lahko na tem področju kar mirujemo.
Spodbujanje podjetij z administrativnimi in davčnimi spodbudami spada v arzenal ukrepov ekonomike ponudbe. Sedanja vlada je pripravila dober nabor ukrepov na tem področju – od zniževanja davkov do pavšalne obdavčitve majhnih podjetij. Ta način spodbujanja investicij in zaposlovanja podjetij je ključen. Toda v tovrstnih razmerah, ko se soočamo z dolžniško – deflacijsko spiralo, ki vodi v gospodarsko depresijo, kot samostojen sklop ukrepov preprosto ne more delovati. Ker so podjetja prezadolžena, imajo omejen dostop do finančnih virov ali se soočajo s prenizkim povpraševanjem, jim ti ukrepi ne morejo pomagati. V teh razmerah so ti ukrepi podobni temu, kot da bi s fračo streljal na slona. Zato ni učinka na agregatno povpraševanje, s tem pa tudi ne na gospodarsko rast in zaposlovanje.
Že kar nekaj časa trdim, da potrebujemo javne investicije, da je država v času, ko gospodarstvo tega ne more, dolžna več investirati. Ker edina lahko.
Ker zasebni sektor ne povečuje naložb, saj – zaradi prezadolženosti, kreditnega krča in šibkega povpraševanja – dejansko ne more, ampak se pretežno razdolžuje, mora več trošiti oziroma investirati država. To je edini subjekt, ki se v teh razmerah še lahko zadolžuje in ki lahko vlaga. S tem spodbuja agregatno povpraševanje, hkrati pa lahko izgradi potrebno infrastrukturo za bolj dinamični prihodnji razvoj.
Ampak na žalost, v tem trenutku prevladuje nek drug pogled na gospodarstvo in reševanje krize, v kateri smo se znašli. Pogled, ki samo še poslabšuje že tako slabe razmere.
Novi načrt je zadeva, ki jo lahko napišeš v knjigo oziroma iz nje prebereš. Jo predavaš slušateljem, ki gredo potem delat v državno upravo.
Tudi jaz lahko napišeem: vsi moramo biti lepi, pametni in bogati.
Za enim stavkom konsolidacije bank se skrivajo tisoči stvari, ki jih je za to potrebno naredit. Ključno, kar JPD ne razume, je ro, da bolj ko banke spustijo ceno stanovanj, večjo izgubo bodo imele. Zato je bolje počakati z stanovanji na zalogo in imeti manjši minus.
Z banko so upravljali ekonomisti in do nekateih od njih velja biti zelo previden.
Če bi bilo dobro delati tako preprosto, kot je vedeti, ako jepotrebno dobro delati, bi bile vse pase ute kneje palače in vrtne hiške gradovi. Tisto, česar JPD ne upošteva je deficit v denarnem toku. Vsi ukrepi so mogoči, če imaš nek denarni tok, iz katerega lahko pokrivaš te potrebe. Če pa ga ni, pa razen kreditne lije druge poti ni. Ta deficit v višini recimo dve, tri ali štiri miljarde eurov so naredili lastniki podjetij v davčnih oazah. V tem primeru denar ne dela novega denarja ampak čaka. Za to, da denar dela denar, moraš tudi nekaj znati, ne zgolj pridobirti denarja. Ne poznam ene same uspešne ivesticije iz davčne oaze razen recmo pogno hotela Kubo v Ljublani. Pa še ta kakšnega konkretnega prihodka ne dela. Vse ostalo je megla. Ni rečeno, da so ekonomisti tisti, ki znajo državo prieljati iz finančnega krča. Reevala nas bo samo nova dodana vrednost, torej razvoj. Področje industrjskega oblikovanja. Ne spomnim se, da bi na kakšen hladilnik, špotni avto, žensko torbico ali spodnje hlače kdaj napisali predsedka uprave, rpavnika ali ekonomista. Kar jih jaz pozna vedno samo obliovalca. Vesrace, Gabana, Chanell niso vratarji v teh podjetjih. Ali ekonomisti. Z JPD pa se nedvomno strinjam v tem, da je stanje sranje. Posledica tega, da pravosodni, finančni in gospodarski minister niso imeli pojma, kako se podjetje Slovenija vodi.
mitja vilar | Aug 9, 2012 | Reply
Hm, a lahko poveš kak aktualen primer iz te krize kjer je keynesianizem uspel?
Zmrda | Aug 10, 2012 | Reply
Če boš ti enega, kjer je uspelo zategovanje pasov.
Jin | Aug 10, 2012 | Reply
Na vprašanje z vprašanjem eh :)… Nemčija haha… hm Litva recimo? Pa ne prcam, resno me zanima.
Zmrda | Aug 10, 2012 | Reply
Nemčija? Se nemška gospodarska rast ne ustavlja? Kakšna Latvija? To mi prikliče nasmešek na ustnice
http://jinovsvet.com/blog/index.php/2012/07/16/velika-latvijska-zgodba-o-uspehu/
Kaj pa kakšna Rusija?
http://rbth.ru/articles/2012/07/10/the_country_where_keynes_made_a_difference_16269.html
In vem, da se ne boš strinjal, ampak tisti stimulus ZDA ni škodil in prepričan sem, da bi pod republikanskim zategovanjem pasov bile ZDA v slabšem stanju, kot so. Krugman bi rekel, da je bil stimulus premajhen.
Jin | Aug 10, 2012 | Reply
Zakaj nasmešek :)? Tale video no…je kr neki. Latvija pač raste, po logiki protivarčevanja nebi smela.
Sicer je pa tud vedno toliko različnih faktorjev, da težko rečeš to je to in to je posledica tega. Države z nafto so malo posebne po moje.
Sicer pa jaz predvsem ne verjamem, da lahko dolgoročno več zapravljaš, kot zaslužiš pa naj gre na osebni ali državni ravni. Ni zdravo in ni fer do prihodnjih generacij. In kot drugo - ne verjamem, da je nekdo v državni administraciji sposoben bolj pametno upravljati s tujim denarjem kot jaz sam s svojim. Ker znova in znova v praksi vidimo da ne gre.
Zmrda | Aug 10, 2012 | Reply
Vendar pa ne zna odgovoriti na enostavno vprašanje: “Kolikšen pa bi bil primeren obseg javnofinančnega stimulusa v Sloveniji?”
Znaš ti? Ali govorimo o novem zadolževanju za miljardo, dve, 10, 100?
(jm) | Aug 12, 2012 | Reply
jm,
prvič, najbolj pomembno je vedeti, da če se hočemo izveči iz te krize, moramo delovati na evropski ravni. Če bi se samo Slovenija zadolžila za nekaj milijard, to ne bi nič pomagalo, ker bi preprosto pomagali krepiti uvoz.
Mislim, da na evropski ravni potrebujemo okoli trilijon evrov stimulusa. Ampak ne na tak način, kot smo to počeli do zdaj, ko se je denar pretakal v finančni sektor, naredili pa nismo nič. Za to pa potrebujemo velike spremembe načina, kako deluje evro območje in spremembo vloge ECB. Na kratko, potrebujemo močnejšo unijo.
‘ne verjamem, da je nekdo v državni administraciji sposoben bolj pametno upravljati s tujim denarjem kot jaz sam s svojim. Ker znova in znova v praksi vidimo da ne gre.’
Zmrda,
primer številnih zasebnih podjetij kaže, da to ni vedno res. Se pa verjetno najdema nekje na pol poti, ker osebno verjamem, da država nima veliko iskati na področjih, kjer lahko zasebni sektor deluje sam. Le, ko je ta v krizi, ali obstajajo neki nacionalni interesi, je to opravičljivo. Ne, lastništvo nad Merkatorjem ali neko pivovarno ne more biti v nacionalnem interesu. In da, o tem , kaj je v nacionalnem interesu, se bomo vedno preprirali. Tudi, če enkrat dobimo ZDE, ko se bodo v Bruslju preprirali, katere industrije morajo obvarovati pred kitajsko konkurenco.
Sicer pa, malo več kot eno leto je od tega, ko sem razmišljal dokaj podobno kot vidva. Da ne moremo živeti nad svojimi zmožnostmi, da je treba krčiti, itd. Ampak v tem letu sem spremenil mnenje. Ne zaradi barve vlade, ampak zato, ker vidim, da Grčija še vedno tone, ker tone tudi Španija, ker se Britancem ne uspe pobrati, ker kaže, da bo kmalu spet zadelo tudi Nemce, ker smo navszeadnje tudi Slovenci že skoraj v košu za smeti, skupaj z ostalimi ‘lenuhi’. Zategovanje pasov torej ne pomaga. Očitno je, da je narava krize drugačna in da se ne da gospodarstva zagnati na tak način.
Na koncu, uspeh Baltov zgleda takole:
http://www.tradingeconomics.com/lithuania/gdp-growth-annual
http://www.tradingeconomics.com/latvia/gdp-growth-annual
http://www.tradingeconomics.com/estonia/gdp-growth-annual
To omenjam samo zato, ker podatki dokazujejo, da je tista risanka še kako realna.
Jin | Aug 14, 2012 | Reply