Grobarji levice

Gledam pogovor z novim predsednikom socialne demokracije, Igorjem Lukšičem in po telefonu v oddajo vpade ženska, ki ga začne obkladati z nakladačem in  fantazirati o koncu komunistov v Sloveniji, dokler je novinarka ne prekine. Lukšič modro molči.

V tej kratki epizodi je mogoče najti marsikaj. Poplava izredno negativnih, sovražnih komentarjev, ki letijo proti vsakemu, ki je identificiran za pripadnika politične levice pri nas, je že prav moreča in nam morebiti celo obeta kakšnega slovenskega Breivika.  Levica v zadnjih letih s svojim sovraštvom do zdaj niti približno ni prišla blizu tej primitivnosti pa ima na grbi že veliko grehov. Zdi se, da gre za orkestrirano širjenje sovraštva, s katerim se skuša mobilizirati eno stran, drugo pa narediti apatično, da gre tudi za poplavo, s katero se želi zadušiti vsak normalen pogovor.

Drugo je velika želja v desnem delu političnega prostora, da doseže končno zmago nad svojimi nasprotniki, čeprav kaj takšnega, niti z diktaturo in množičnimi likvidacijami, ni možno. Kaj šele v demokraciji. Še več, če se spomnimo preteklih volitev, je jasno, da politična desnica v Sloveniji težko dosega zmage in ima tako imenovani levi blok skoraj vedno   večino glasov. Še celo na predčasnih volitvah ob koncu preteklega leta je Janez Janša dobil manj kot 30% glasov in to po katastrofalnem obdobju gospodarske krize. Da ti to uspe moraš biti res mojster, a del odgovora se skriva tudi v razdeljenosti slovenskega političnega prostora. Spomnimo, da Janez Janša vlada s pomočjo politične stranke, ki se res ima za upokojensko, ampak pobira pomemben del glasov iz levega bloka.

Prav zaradi te delitve je v vsakem trenutku vsaj ena politična stranka, ki se samodeklarira za levičarsko, obsojena na uspeh in ta opcija bo zelo težko skupaj kadarkoli padla pod 30%.  Tukaj lahko tudi pojasnimo uspeh Jankovićeve stranke, ki je vzniknila iz nič. Če jutri Pozitivna Slovenija izgine, če izgine tudi SD, potem bo čez noč vzniknila nova stranka in zavzela njuno mesto. Tako preprosto je to. Dogajanje pred predčasnimi volitvami bi moralo vse dvome o tem dokončno razbliniti.

Na koncu na volitvah odločajo nianse, manjše politične stranke, ki so se sposobne premikati iz bloka v blok.

Igor Lukšič ne more biti grobar politične levice pri nas. Mogoče bo pokopal stranko SD, če se bo izkazal za izredno slabega predsednika, socialno demokratska misel pa bo po  drugi strani vedno našla odmev med ljudmi. Kar bo v naslednjih mesecih v resnici zanimivo opazovati, bo dinamika  odnosov med političnimi strankami, ki bodo pripravljale svojo alternativo za obdobje po Janševi vladi. Najprej med SD in PS, potem tudi z novimi strankami, kot je TRS in kakršnekoli že še bodo vzniknile iz nezadovoljstva med državljani, ko bodo ti iskali nekaj novega. Prav to nezadovoljstvo bo ne le SD, ampak tudi drugi politične stranke sililo v večjo radikalnost in odmik od politično korektne sredine.

Glede na številne madeže, ki se pojavljajo na podobi predsednika največje opozicijske stranke, ima SD kar lepe možnosti, da se po Pahorjevem odhodu okrepi, a potem, morebiti smo že nepovratno prešli v obdobje, ko nobena nečednost v politiki ni več pomembna. Vsekakor pa ima novi predsednik socialnih demokratov vse možnosti, da svojo stranko okrepi.

Share/Bookmark

9 Comment(s)

  1. Se povsem strinjam! Lukšič me je v zadnjih mesecih s svojimi izjavami vse prej kot razočaral, medtem ko se je Pahor pod pretvezo reševanja, kar se še rešiti da, nevarno bližal izjavam desnice. Edino logično se mi zdi, da bo Lukšič pozitivno vplival na razvoj in ugled stranke in popravil shizofren vtis, ki ga je SD s Pahorjem na čelu dajal.
    Ravno s Pahorjem na čelu in trmastim zatrjevanjem, da so oni edina levičarska stranka, medtem ko PS, TRS in ostali mlatijo prazno slamo, je šla stranka (vsaj v mojih očeh) proti proti propadu. Sicer ne poznam Lukšičevega pogleda na to, a upam da se bo distanciral od teh izjav, saj za opozicijo in levico nasploh nikakor ni dobro še dodatno razdeljevanje na hard core in manj core stranke, ko so že tako preveč razdvojene in zaradi tega nemočne proti enotni, totalitarni politiki desnice z SDSom na čelu.

    obsesivec | Jun 6, 2012 | Reply

  2. res je….Lukšič ima vse možnosti, da okrepi svojo SD, kot bi jih imel vsak novi predsednik….ampak dokler ne bodo v SD na novo zamenjani vsi člani njih lokalnih odborov, ne bo novega začetka….

    Don Marko M | Jun 6, 2012 | Reply

  3. Levica nikdar ničesar kriva, vedno najboljša…
    In komentarji proti njej krivica.
    Kar tako naprej!

    Štefan | Jun 7, 2012 | Reply

  4. Kar naprej naj dela Lukšič kar se je kanil odločiti.
    Pahor je zgodovina. S svojim cincanjem in blefiranjem je on pokopan in tako je tudi prav. Gre naj iz politike za nek tekoči trak v tovarno. In odmisli neko nasilno siljenje biti v politiki, če pa se ja vidi, da ni za to in amen! Točno tako.
    Zdaj namerava presedlati za predsednika države. Nima šans. Pogorel bo in tako bo tudi prav.
    Lukšiča čaka težak boj a na koncu bodo socialdemokrati zmagali. Tudi morajo, da rešijo Slovenijo totalitarne rjavosrajčne Janševe SdS in njegovih norosti. Ta je rojen norec!

    bill | Jun 7, 2012 | Reply

  5. SMRT KOMUNIZMU SVOBODA NARODU!

    thsr | Jun 7, 2012 | Reply

  6. thrs,
    bravo, verjetno si vsaj dve uri razmišljal, preden si uspel zapisati to modrost.

    Jin | Jun 7, 2012 | Reply

  7. Pišuka ne vem… jaz nimam ravno takšnega občutka. Ob spremljanju medijev se mi zdi kvečjem obratno, da vsako potezo vlade spremlja plaz nasprotovanj, kritik, zmerjanj, da je vse kar predlaga avtomatsko slabo zato ker je vlada pač desna. Da ne omenjam kako izpod kamnov lezejo titovi častilci in jugonostalgiki… Tudi na spletu so kritiki zelo aktivni, kar vidim kako utripajo žile in se v kotičkih ust nabira pena hehe.

    No ja…vsake oči imajo svojega malarja ali kako pravijo :)… ko boš to razumel boš že na pol poti tja kamor bi slovenija morala it.

    Zmrda | Jun 7, 2012 | Reply

  8. Hja, po stoti ‘rdeči opranoglavi komunistični svinji’, ki jo zasledim v komentarjih, pač pridem do takšnega sklepa.

    Da ne govorim o vseh teorijah zarot, po katerih murgeljski palček vleče vse niti in tako dalje.

    Ne, politična desnica je tako pri nas, kot čez lužo, zavila v skrajnost in vedno bolj odriva tudi svoje zmernejše dele. Tako zelo, da je že skrajnost povsem normalna in na drugi strani navadna kritika obvelja za najhujše napade. Še malo pa bo moral vsak levičar v tej državi molčati pa bo še vedno kriv sovraštva :)

    Ampak saj bo minilo.

    Kot so tudi brezplačniki z vsemi lažmi.

    jin | Jun 8, 2012 | Reply

  9. Hehe..ja na spletu res ni nekega nivoja debate. Ampak tako je to, opranoglave komunistične svinje verjetno bolj opaziš, ker te malo zbodejo. V smislu, da kritizirajo nekaj kar ti je bližje, da ne boš narobe razumel. Medtem, ko si za kritike nasprotne strani misliš, da je to itak resnica in tega ne dojemaš toliko kot kritiko. Ampak ne govorim o spletu, govorim o pisanju medijev. Imam možnost preleteti nek pregled dnevnega pisanja in imam tak občutek kot sem ga omenil. Z izjemo recimo Financ zelo zelo težko najdeš kak članek ali komentar, ki bi zagovarjal tako imenovano desno politiko. Vsi pljuvajo čez varčevanje. Kje v medijih je tista polovica, ki bi to uravnotežila, zagovarjala?

    Zdi se mi, da smo zaradi naše zgodovine zamaknjeni v levo in da medijski prostor pač ni uravnotežen in se nam, vsaj kar se ekonomije tiče, stvari zdijo desne ker gledamo nanje tako daleč iz leve.

    Kar se tiče zarot pa, če imaš na eni strani murgle imaš na drugi jajota, ki je kriv za vse kar je slabega v sloveniji in vleče nitke iz ne vem kje zdaj pač živi… :)

    Zmrda | Jun 11, 2012 | Reply

Post a Comment