Poenostavljeno in neumno
By Jin on Apr 12, 2011 in Knjige
Miha Mazzini v intervjuju za Dnevnikov Objektiv:
Bliže smo francoski misli kot ameriški, kar se najbolj kaže v akademskem pisanju. Knjigo Richarda Dawkinsa lahko normalno preberete in razumete, če poznate biologijo na srednješolski ravni, medtem ko pri Lacanu vzame veliko časa, da ugotovite, da v resnici nima ničesar povedati, da je prazen. Za evropski slog, priljubljen tudi v Sloveniji, je značilna vsa ta visoka objektivnost, strokovni izrazi, paradigme, diskurzi, ameriški pa je na neki način zelo mehak, jezikovno prečiščen in enostaven. Razlika je jasna: ko ameriški znanstvenik objavi knjigo, mora računati na privatne donatorje. Torej ga mora razumeti bralec. Slovenski sistem pa ne lovi bralca, marveč državnega birokrata. In državni birokrat mora reči: “Pizda, jaz nič ne štekam, to pa je znanost!” Evo jo, subvencijo.
To razliko med francoskim in ameriškim pisanjem se da delno razumeti tudi skozi zgodovino. Medtem ko je francoski pisec pisal za izobražen sloj, je ameriški skušal svoje ideje predstaviti navadnim ljudem (ne gre posploševati, seveda). V enem primeru izhajamo iz aristokracije in meščanstva, v drugem iz republike. Vzemite kdaj v roke kakšno delo očetov ZDA in videli boste, kako lahko razumljivo je vse pa so vendar ustvarili zgradbo, ki trdno stoji že več kot dve stoletji, medtem ko se je kakšna druga vmes že podrla in so jo morali na novo zazidati.
Čisto osebno sem že velikokrat naletel na evropske avtorje, ki jih nekateri kujejo v zvezde in sem se skozi njihova dela s težavo prebil, da bi na koncu ugotovil, da niso povedali nič kaj pretresljivega in da se za njihovimi besedami pogosto skriva nekaj, kar bi se dalo povedati na bolj preprost način. Jure se na Drugem domu huduje nad prehodom v vsesplošno poneumljenost, meni pa je že dalj časa jasno, da nas v poneumljenost vodi marsikaj drugega. Resnico je namreč možno povedati tudi tako, da te kdo razume, ne pa da se večina odvrne in si misli, kdo bo te bedake bral in se s tem samo še poveča prepad med izobraženo elito in poneumljeno večino. Na žalost nas mediji že itak dnevno bombardirajo z neumnostmi, zaradi katerih večina ni zmožna razumeti najbolj enostavnih stvari in ima spomin zlate ribice.
Da morajo družboslovna dela biti razumljiva širšim množicam, je jasno samo v okviru demokracije, v kateri je nujno imeti čim večjo maso ljudi, ki razumejo, kako sistem deluje, kaj poganja človeka in tako dalje. Torej, nujen je izobražen državljan, ki je sposoben razumeti družbo okoli sebe in se v skladu s tem tudi pravilno odločati.
“To razliko med francoskim in ameriškim pisanjem se da delno razumeti tudi skozi zgodovino. Medtem ko je francoski pisec pisal za izobražen sloj, je ameriški skušal svoje ideje predstaviti navadnim ljudem”
Hm, prej ne kot ja. Oba sta pisala za izobražen sloj - večina prebivalstva je bila takrat pač nepismena.
Pomembnejša je razlika v samem razumevanju vloge znanosti, znanja in vedenja. Ameriško je pač merkantilistično, stvar mora biti uporabna, še najboljše, če jih lahko nalepimo ceno.
Evropsko razumevanje (a čedalje manj) je malo drugačno. Znanje, vedenje je vrednota že sama po sebi, ne rabi neke neposredne utilitarne vrednosti.
” Resnico je namreč možno povedati tudi tako, da te kdo razume”
Popreproščenje jezika je vedno, neizogibno tudi popreproščenje misli. Izgubijo se detalji, preciznost, kontekst, partikularnost…
Prav tako se mi upira ta “instant” pristop: vse nam mora biti takoj dostopno, razumljivo in jasno… za nič se nam ni potrebno truditi, za nič nameniti svojega časa in tako z muko prilesti do nekega poglobljenega razumevanja.
Jure | Apr 13, 2011 | Reply
‘Prav tako se mi upira ta “instant” pristop: vse nam mora biti takoj dostopno, razumljivo in jasno… za nič se nam ni potrebno truditi, za nič nameniti svojega časa in tako z muko prilesti do nekega poglobljenega razumevanja.’
Gotovo, toda ali je možno koga prisiliti, da se trudi? Če ima pred sabo neko preprosto napisano zadevo, ki se pa ukvarja s pomembnimi temami, je mnogo več možnosti, da jo bo predelal, kot če ima pred sabo komplicirano delo, za katero bo potreboval mnogo več časa. V slednjem primeru bo svoj čas raje investiral za kaj drugega.
Seveda je jasno, da je prav obilje izbire, torej izbire neumnosti, tisto, ki niža standarde, saj smo ljudje kot vrsta očitno dokaj podvrženi lenobi, oziroma doseganju ciljev z najmanj odpora. To se vidi že na fakultetah pri študentih, ki se naučijo priti skozi sistem, na koncu pa pogosto pojma nimajo, kaj so pravzaprav tista leta delali na faksu.
Vendar pa ne vidim izhoda iz te tragedije padanja standardov. Uvesti neko blokado rumenila, prepovedati to, kar se nam zdi preveč neumno, da bi zastrupljalo množice, vodi v uvedbo nekih institucij, ki bi to počele in kasneje v cenzuro.
jin | Apr 14, 2011 | Reply
Zaradi same narave intervjuja nisem bil precizen, seveda, ampak bi dodal tole:
napisal sem prvi komercialni slovenski črkovalnik, kar pomeni, da sem moral program tudi naučiti celotnega slovenskega besedišča. Pri čemer sem opazil, da, ko sem se pomaknil na neko področje, je program prvo stran besedila javknil po vsaki besedi, drugo stran že manj, tretjo čisto malo, potem pa je tisto področje obvladal. Hkrati sem dobil pregled nad besedami, ki jih posamezno področje pokriva. Tako lahko pri nas dejansko človek vrti manj kot 100 besed (paradigma, diskurz, …) in diplomira na kakem FDV, recimo. Žal.
Tujke v tem primeru ne služijo jasnosti, marveč označujejo teritorij in ga blokirajo pred vsiljivci, ki bi sicer lahko hitro videli, da je cesar nag.
Miha Mazzini | Apr 16, 2011 | Reply
To z varovanjem teritorija, ali, z ustvarjanjem neke posvečene kaste ljudi, ki stvari razume za razliko od širših množic, seveda drži. Na žalost so si ljudje res dosti sami krivi, ker težijo k čimbolj enostavnemu in lahko razumljivemu. Ne da se jim ukvarjati z zapletenimi rešitvami za zapletene probleme. Tako so stvari lažje samo črne ali samo bele, kot v kakšni telenoveli in prepad se samo širi.
Težava je tudi, da to vodi v razmere, ko ima lahko cesar res dobre in potrebne rešitve za nakopičene probleme, a se mora soočiti s tem, da množice niso več ne pripravljene, ne sposobne razumeti tega, kar govori. Ker vidijo svet skrajno popreproščeno.
Kar se pa tiče mojega FDV. Po petih letih sem se vrnil na faks, tokrat kot izredni študent, da enkrat končam to zgodbo in moram priznati, da se mi močno zdi, da so standardi zelo padli. Ampak ker vmes že ves čas delam, mi je jasno, da je lahko še mnogo hujše, da je povprečni študent na FDV, četudi dokaj nepripravljen izraziti svoje mnenje, kaj šele aktivno sodelovati v kakšni debati, manjši problem od ljudi, s kakršnimi se ukvarjam drugače. Res je tako, da nekateri ne vedo, kje je Španija ali arabski svet in podobne. Nekaj, kar sicer radi pripisujemo Američanom.
jin | Apr 17, 2011 | Reply
Pojasnilo glede FDV: se mi zdi, da je tudi na precej drugih faksih izobrazba postala stvar posameznika. Če jo hoče, jo bo dobil. Ampak biološki zakon o varčevanju z energijo pripomore k temu, da je večina noče.
Pa bo prav tako diplomirala. Žal.
Miha Mazzini | Apr 17, 2011 | Reply