Tisti bogataši v javnem sektorju
By Jin on Jul 28, 2010 in Notranja politika
Čeprav tvegam, da bom potegnil iz konteksta, bom citiral naslednjih nekaj besed izpod peresa Bojana Glaviča v Nedeljskem Dnevniku:
V času, ko slovenska podjetja propadajo, delavci pa se soočajo ne le z nižjimi plačami, ampak ostajajo brez njih in brez dela, res ni pričakovati prav veliko razumevanja za nezadovoljstvo javnih uslužbencev, ki se jim nikoli ni bilo treba bati izgube služb, vrh vsega pa se lahko pohvalijo še z veliko višjimi povprečnimi plačami od tistih v gospodarstvu (da možnosti lahkotnega pridobivanja službenih stanovanj in skoraj brezplačnega letovanja v državnih počitniških domovih niti ne omenjamo). In zdaj se skupaj z vrtoglavo visoko plačanimi zdravniki jezijo na vlado, ker jim plač noče še naprej in še bolj dvigovati, kar jim je z nespametno plačno reformo obljubila prejšnja vlada. Halo?
Halo? Mar ta človek sploh ima kaj pojma, kdo vse je zaposlen v javnem sektorju, ali misli, zmotno, kot zelo veliko ljudi, da so javni sektor samo zdravniki, sodniki, sekretarji in birokrati, ki delajo samo 15 ur na teden, drugače pa pijejo kavo, pri tem pa nimajo nižjih plač od 1500 evrov mesečno? Sam se vedno znova začudim, ko vidim te podatke o povprečnih plačah v javnem sektorju, saj česa podobnega sam nisem nikoli videl, niti ni videla večina mojih sodelavcev. Še več, marsikdo kar beži v gospodarstvo, ker je tam za enako delo plačan bolje. Niso vsi zdravniki.
In tudi tale z zagotovljenimi službami je malce za lase privlečena. Novinar sploh ne ve, koliko ljudi ima delo za določen čas, niti tega ne bo raziskal. Ona o službenih stanovanjih pa je tako ali tako z drugega planeta. Če ima majhen del javnega sektorja vse te privilegije, to ne pomeni, da ga ima zadnja čistilka ali vratar, niti večina.
Tako ne bomo nikamor prišli. Javni sektor je zelo raznolik in reformirati ga, da bo z manj zaposlenimi in z nižjimi stroški opravil več, je velika naloga, ki pa jo lahko opravi le kdo, ki dejansko ve, kako delo poteka. Sicer bomo končali z uničeno državo, kjer ne bo nič več delovalo. In to, se bojim, se bo na koncu zgodilo, ker niti novinarji korektno ne opravljajo svoje naloge, politika pa tako ali tako ljudi deli, da bi jim lažje vladala.
Kaj šele, da bi udarili debato, kako obdržati sposobne zaposlene in kako pravično plačevati nadarjene in pridne in kaznovati lene in nesposobne.
> Sicer bomo končali z uničeno državo, kjer ne bo nič več delovalo.
Sorry, ampak zunaj državnega aparata že sedaj izgleda tako.
(jm) | Jul 29, 2010 | Reply
O.K., kar na pamet govoriti ne gre. Normalno je, da nimajo vsi v javnem sektorju visokih plač.
Ampak avtor bloga nima izkušenj iz gospodarstva. Tudi tam so plače zelo različne. Za enako delo lahko ljudje prejemajo 1.300 ali pa 700 €. Ob vsem tem pa je danes v gospodarstvu vprašanje ali bo naslednja plača prišla in kdaj se znajdeš na zavodu..
Kar se pa tiče delovne učinkovitosti si težko predstavljam, da lahko država enako “motivira” zaposlene kot menedžer ali lastnik. Bič v gospodarstvu močneje udriha..
Tadej | Jul 29, 2010 | Reply
Jaz moram reči da večina ljudi sploh nima prave predstave, kakšne plače dobivajo kateri poklici iz tako imenovanega javnega sektorja.
Delavke s srednjo šolo, ki delajo po raznih upravnih enotah, tajniška dela in podobno, so na neto plači okrog 700 €. To je sedaj le malo več od zajamčene minimalne plače in to s srednjo šolo, torej niso neke delavke brez poklica.
Ko smo se včasih dobili s kolegi na pivu (vsi zaposleni v gospodarstvu) in sem jim jaz povedla mojo plačo, mi niso verjeli in so bili prepričani, da smo dogovorjeni, da skrivamo prave plače, ker bi se sicer ljudje uprli.
Oni so imeli takrat (nekaj let nazaj) vsi 50 % ali več višje plače, plus še to, da so njim plačevali nadure, dežurstva, šolanja v tujini.
V javnem sektorju ni nič od tega, še tistih nekaj € uspešnosti (okrog 20 € ponavadi) so sedaj na srečo ukinili.
Znanec se je nekaj časa nazaj zaposlil pri notarju kot pravnik in prva plača je bila prek 2000 € neto. Notar pa si lahko izplača letno plačo, ki gre prek 150.000 €.
Jaz trdim, da se bo ta država enkrat morala odločiti, ali gre v javnem sektorju za socialne transferje, ali pa se ljudi plača za opravljeno delo in po učinku, s podobnimi motivacijskimi vzvodi, kot obstajajo v gospodarstvu.
In lahko povem iz prakse, da se včasih za poklic informatikov, za katere se zahteva visoka izobrazba, ni na razpise javil skoraj nihče, ker tako plačo dobijo po nekaj letih v gospodarstvu tehniki s srednjo šolo.
dr. Onyx | Jul 29, 2010 | Reply
Za popizdit. Naj vam natrosim nekaj resnic o javnem sektorju:
1. tudi slučajno ni visokih plač, jaz osebno imam 6 stopnjo izobrazbe in sem za zelo odgovorno delo (od financ, javnih naročil velike in male vrednosti, ukvarjanje z vsemi mogočimi in nemogočimi ljudmi…) 3 leta opravljala za 680 neto, po 3. letih dela sem lahko prosila za napredovanje, toda ker so mi vmes “spremenili” delavno mesto sem lahko napredovala nekaj let kasneje in ko sem končno kar nekaj let morala delati nadpovprečno sem napredovala… za 50eur… ja to je za skoraj 5 let dela nadur (zastonj) pa za delo doma (zastonj)…
2. za ziher delo??? dragi moji še vedno sem za določen čas
3. zdravniki, policija, sodniki…. imajo plačane nadure, imajo plačane nočne, imajo plačano delo čez vikend… kaj pa uradniki na katere se vsi tako radi usajate, da ne delamo dovolj dobro in dovolj hitro, pa še prijazni bit… za 700 eur ???
4. zdravnik lahko dela popoldne in si zasluži še eno plačo (najmanj); zaradi sodniških zaostankov v Bruslju plačujemo najmanj 10.000 kazni na posameznega tožnika in to iz proračuna in tem nesramnežom še zvišujejo plačo, pa bonitete pa ne vem kaj še vse
5. sejnine…. pa kaj je to za neki, pa sej folk že dobiva plačo, zakaj je to plačano exstra???
6. ko je bil gospodarski razcvet… drago moje gospodarstvo a si se takrat kaj na javni sektor spomnu? pa ko ste dobival devidende? pa božičnico? pa 13. plačo?… NE takrat se na javni sektor niste spomnili, ko je pa kriza pa udrihat po njem
Dejstvo je, da je naša Irma neumna, lena in čisto brez stika z realnostjo!!! Naj se naredi malce raziskave pa pol vzet tam kjer JE in ne tam ko NI!!!!!
Serafina | Jul 29, 2010 | Reply
Jaz sem iz bolj šolniške kaste, recimo. Ne gre samo za denar. Folk pride pozno popoldne na govorilne in njihovo frocovje ima popoldne pouk, pa si vseeno drznejo nakladat, da učitelji delajo do dvanajstih. Halo? To je isti folk, ki se na občini dere na uslužbenke, ko gredo na malico. Ne smemo se ozirat na njih.
Kozmonavt | Jul 29, 2010 | Reply
V svoji dolgoletni službeni “karieri” sem imel priložnost spoznati obe sferi - torej javno upravo in gospodarske družbe.
Začel sem v večji gospodarski družbi tam nekje sredi 80ih. Povsem povprečno slovensko podjetje, brez vsakršne strategije, pol preveč zaposlenih in toliko lenuhov kot sem videl tam… Plače, ja plače so bile pa dobre, seveda do osamosvojitve, potem je šlo podjetje v stečaj. Pred tem so si “novopečeni lastniki” še napolnili svoje žepe. Še sedaj mi ni jasno, kako se je podjetje lahko obdržalo tako dolgo.
Podobna zgodba se je zgodila v naslednji družbi. Sami bleferji, ki bi samo vlekli denar od države (za razvoj, ki ga nikoli ni bilo). In seveda za vse njihove napake je bila kriva država. Podjetje je kaj kmalu propadlo in lastniki so si dodobra napolnili svoje žepe. In seveda, za vse je bila kriva država.
Ko sem končno ugotovil, da je slovensko gospodarstvo res čisto na dnu in na obzorju ni bilo videti boljših časov, sem po naključju pristal v JS. Lahko rečem, da je bila plača že takrat bistveno nižja od plače v gospodarstvu. Seveda moramo ločiti JS širše in ožje. V širši del JS spada vse od zdravstva, sodstva, kjer je razpon plače ogromen. Potem so tu še ministrstva in LS. Tu so plače mizerne, s srednješolsko izobrazbo komaj presežejo minimalca, pa tudi z visoko izobrazbo plača vsaj v štartu ni bistvenio višja. Vsekakor razpon ni tako velik, pa tudi z vsemi napredovanji in dodatki se ne pride daleč. In sedaj bi radi vzeli še to. Glede dela lahko rečem samo to, da so pridni delavci ter bleferji tako v gospodarstvu kot v JS.
In zakaj sem še vedno v JS? Ker mi gre na bruhanje ko vidim kako v naših podjetjih lastniki kradejo denar in vlečejo uboge delavce za nos. In potem ves svoj gnev prevalijo na javni sektor, ter si tako lepo operejo roke…
Borut | Jul 29, 2010 | Reply
Tako se pač piše, če je tema naročena in usmerjena z določenim namenom. Pa jaz takih, ki tako pišejo niti ne bi imenoval da so novinarji. Bom se pa potrudil in poiskal članek ter ga prebral v celoti.
Kakšni so danes pogoji za nastop javne službe ne vem, se pa spomnim pred leti, ko sem bil še aktiven, da so tja najraje odhajali tisti, ki smo jih zaradi njihove neučinkovitosti malo bolj trdo prijeli.
Sem pa prepričan, da zaradi sebičnih in parcialnih interesov posmeznikov in raznih skupin na tem področju še dolgo ne bomo napravili kolikor toliko sprejemljivega reda. Dvomim, da bo brez carskega reza ali trde roke sploh šlo.
Rak | Jul 30, 2010 | Reply
Pa ne iz ene skrajnossti v drugo..ne kar pavšalno udrihati čez lastnike podjetja, ki kradejo denar…menim, da je problem povsod enak…neproduktivno delo in slabo vodenje. tam kjer je to urejeno je vse ok…plače so primerne, lastniki so zadovoljni, podjetje ne gre v stečaj..in v JS je isto…tam kjer so vodje dobri so zaposleeni zadovoljni, ker tisti, ki delajo slabo gredo stran ali se vsaj ve, da so lenobe..lp Radirka
RAdirka | Jul 30, 2010 | Reply
@Borut
Vidiš, to je osnovna razlika med javnim in privatnim sektorjem. V privatnem sektorju gre podjetje v stečaj, če se slabo dela, v javnem sektorju se ne zgodi nič.
Khmer Rouge | Jul 31, 2010 | Reply
Hm. Obdržijo se tudi podjetja, ki dobro goljufajo in propadajo podjetja, ki proizvajajo odlične stvari, a se slabo tržijo. Nevidna roka trga. Proizvajajo se stvari, ki bodo všečne množicam namesto stvari, ki so potrebne ali revolucionarne. Planska ekonomija mi je bolj všeč, ker ima moč. Kapitalizem je nagonski.
Kozmonavt | Jul 31, 2010 | Reply
@Khmer Rouge
Točno tako, v privatnem sektorju gre podjetje v stečaj. V javnem sektorju žal ne morejo, kako bi izgledalo, da bi šla neka šola ali upravna enota v stečaj. Edino kar bi res lahko storili je, da se JS reorganizira in izloči balast (razne agencije, skladi,… ki so sami sebi namen). Sicer pa je namen JS oskrbovati prebivalce z dobrinami javnega pomena, zato je dolžnost države, da službe ki to opravljajo tudi vzdržuje. Če bi namreč kar počez začeli krčiti te službe, bi bili vsi deležni slabše oskrbe: npr. če zmanjšajo število učiteljev bodo imeli naši otroci slabšo učni program, če zmanjšajo število zdravnikov bodo dalše čakalne vrste… Dejstvo pa je, da je potrebno zagotoviti boljši nadzor nad porabo sredstev, že s tem bi država lahko veliko privarčevala.
Borut | Aug 1, 2010 | Reply