Evharistični kongres ali zgodba o dveh Slovenijah
By Jin on Jun 14, 2010 in Notranja politika, Versko
Kot je pravilno opazil Jure na Drugem Domu, Slovenija ni ena, sta dve. Oziroma, jih je več, če pogledamo bolj podrobno. Ampak ostanimo pri dveh. Kot je zapisal Vlado Miheljak po referendumu o arbitražnem sporazumu:
Kdor je denimo v sredo opazoval na Prešernovem trgu zbor v podporo sporazumu in v petek zbor proti sporazumu na Pogačarjevem trgu, je dojel to razliko. Na Prešercu so si ležerni individualisti, ki jih ni nihče posebej vabil ali organizirano pripeljal, naredili zabavo, ko so komentirali patetični nagovor premierja Pahorja in drugih govorcev; na Pogačarjevem trgu pa čisto druga Slovenija. Kot da jih je časovni stroj premestil v konec 19. stoletja. Ikonografija narodnobuditeljske, zanosne, patetične Slovenije. Zastave, narodne noše, Jenko, Gregorčič, arhaični jezik, organizirane skupine, ki so jih pripeljali z avtobusi iz vse Slovenije. Kdor je videl to razliko, razume, da razklanost Slovenije ni od včeraj. Da ti dve Sloveniji živita v različnih domovinah, a hkrati (z drugačno percepcijo časa in prostora) na skupnem ozemlju. Kot da je državni okvir kondominij dveh Slovenij. Zatorej tudi Janševa ocena, da se je Slovenija razklala na vprašanju arbitražnega sporazuma, ni pravilna. Ta sporazum ni razdelil Slovenije, ampak je bila razcepljena Slovenija prisiljena razsojati o sporazumu.
Ob evharističnem kongresu v Celju, ki se ga je udeležilo več kot 30000 ljudi, sem bolj podrobno poslušal radio Ognjišče. In glejte, tam je povsem drug svet. Ne samo druge vrednote, tudi druga, verska glasba, ki je ne boste nikoli slišali na recimo nacionalnem radiju. Kot da dve družbi živita ena mimo druge v eni in isti državi. Drugi glasovi, drugi junaki, drugi voditelji, druga zgodovina…
Zbrane je ob začetku maše nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. “Zakrament svetega Rešnjega Telesa in krvi, ki ga obhajamo pri vsaki sveti maši, je res “Božji dar za življenje”, kruh za življenje v vsej polnosti: za življenje v dostojanstvu sleherne človeške osebe, za življenje v veri, v upanju in v ljubezni, v solidarnosti, sodelovanju in medsebojnem spoštovanju. Tukaj smo, da izpričamo to svojo vero, svoj krščanski ponos, svojo hvaležnost Bogu, da smemo biti Jezusovi učenci in člani Cerkve ter pri vsaki sveti maši gostje pri mizi, ki nam jo pripravlja sam Jezus Kristus,” je dejal Stres in nadaljeval:
“Vsi ste dobrodošli, saj nas tukaj združuje ena sama vera, vera v tisto neskončno Božjo ljubezen, ki nam jo Jezus izpričuje na čisto poseben in edinstven način v sveti evharistiji. Danes želimo okrepiti našo vero v nenadomestljivo mesto, ki ga ima v našem krščanskem življenju. Okrepili bomo pa tudi zavest o našem krščanskem poslanstvu, da v sodobnem svetu pričujemo za to vero in hkrati z dejavno dobrodelnostjo pričujemo za Božjo ljubezen do vsakega človeka.”
Kako daleč od Talentov, Kmetij, politike kot jo poznamo. Kako daleč recimo od neverne populacije, ki se v cerkev spravi samo na kakšen velik praznik ali še to ne, ki posluša kakšen pop ali pleše na jugo muziko in ki ji niti na pamet ne pade, da bi kdaj brala Družino? Ki jo bolj kot pridige v cerkvi zanimajo cene ploščic ali turističnih aranžmajev?
Ti dve Sloveniji, se bojim, bosta v prihodnosti, kakor sta že v preteklosti, silovito trčili. Političen prostor to vedno bolj dokazuje, saj se nanj lepi prav ta delitev. Gotovo, ne moremo reči, da se vsa politična desnica veže na RKC, a skozi povezave se napaja tudi z njihovimi pogledi na svet. Konservativisem, nacionalizem, antikomunizem, krščanstvo, vse to preveva politično desnico in jo spreminja v enoten blok. To vam je desna Slovenija. Tudi levo Slovenijo bi se dalo podobno definirati.
Gotovo, Slovenij je še več, a bržkone se bomo še kar nekaj časa ukvarjali samo s tema dvema, ker bosta tudi imeli največ moči.
Namesto o “drugi Sloveniji” lahko govorimo o pravi Sloveniji, tradicionalni Sloveniji ali samo Sloveniji in namesto o “eliti” ali “prvi Sloveniji” lahko govorimo o anti-Sloveniji. Slednja obstaja že kar nekaj časa in so jo v različnih obdobjih sestavljali ljudje različnih političnih prepričanj - od nemčurjev, prostozidarjev, radikalnih panslovanov do liberalcev in socialistov -, katerim skupno je sovraštvo do tradicionalne Slovenije. Danes jo vodi kvazi “elita”, močno pa je ta anti-slovenski duh prisoten med mnogimi navadnimi državljani Slovenci, ki so v tem smislu služabniki te “elite”, ki je v širšem kontekstu v veliki meri služabnica tujih interesov.
V luči boja med dvema Slovenijama lahko lažje razumemo, zakaj je bila potrebna ločitev duhov in zakaj je še toliko bolj potrebna danes; ločitev med tistimi, ki imajo še vedno slovenski duh, in med tistimi, ki ga nimajo.
Slovenec sem | Jun 14, 2010 | Reply
V zadnjem času veliko poslušamo o razdvojenosti, skreganosti in podobnih rečeh, ločitvi duhov. Na kratko bom predstavil koren razdvojenosti in ga utemeljil na primeru osamosvojitve.
Filip Terčelj “O smislu življenja”
Citiram:
Večina ljudi na svetu živi kar tja v en dan in se presneto malo briga, zakaj in čemu so na svetu. Dvomim celo, da bi ti vsak, kogar srečaš, mogel dati sploh kakšen odgovor na to vprašanje. Vendar vse stremljenje, delovanje in hotenje ljudi kaže, da ima vsak človek s svojim življenjem neki namen. Res je, da tega ne more vselej izraziti z besedami, a v vsem njegovem ravnanju se kaže več ali manj jasna smer njegove življenjske poti. Eni se v življenju ravnajo po svoji sebičnosti, sledijo le svojemu pohlepu in želji po uživanju - drugi pa uravnavajo svoje življenje po volji božji, po najvišjem vzoru, ki je Kristus.
Vir: Marijan Brecelj: Filip Terčelj: graditelji slovenskega doma-1. Koper: Ognjišče, 1992, 110.
V procesu osamosvajanja so se cilji obeh skupin ljudi združili. Samostojna Slovenija je enim predstavljala možnost zadovoljevanja pohlepa in večjega uživanja. Nenasitne sanje so se izneverile in zato danes spet vedno večja podpora prejšnjemu režimu. Zato, ker mislijo, da bi jim prejšnji sistem omogočal več gmotnih dobrin in uživanja. Razblinjanje sanj seveda ni vzrok, da te ljudje ne bi imeli dovolj. Je samo plod večne nezadovoljnosti, ki rodi večnega nezadovoljneža, nergača-revolucionarja.
Slovenec sem | Jun 14, 2010 | Reply
@slovenec sem: vtakni si svojo delitev na prave slovence in izdajalce tja, kamor sonce nikoli ne posije in od koder je tudi prišla.
Jure | Jun 14, 2010 | Reply
Jure. Nisem govoril o izdajalcih ampak o ljudeh, ki so se svobodni odločili, da bodo služili mamonu.
Slovenec sem | Jun 14, 2010 | Reply
Slovenec sem, Slovenec sem in zavzemam se za enoumje. Bravo.
Kozmonavt | Jun 14, 2010 | Reply
Slovenec sem,
ta delitev je stara že okoli 150 let in se je tako zelo zakoreninila, da iskreno dvomim, da ena ali druga stran resnično vedno ve, zakaj podpira neka stališča, razen zato, ker meni, da mora slediti svojim voditeljem, svoji strani. Velja za ene in druge.
Meni je čudno, zakaj na primer v primeru arbitražnega sporazuma ni bilo kakšnega krščanskega odgovora, da smo Hrvati in Slovenci večinsko katoliški in da se moramo imeti radi kot bratje in sestre. Po drugi strani pogrešam odklanjanje komunističnega režima s strani socialne demokracije, ki je bila prej pojmovana kot sovražnik številka ena.
jin | Jun 14, 2010 | Reply
Gre za eno Slovenijo, vendar ima dve identiteti, židovsko-krščansko in arijsko-slovansko. Ti dve identiteti sta prisotni že od srednjega veka, torej gre za ne-avtohtono (kozmopolitansko) in avtohtono (jezikovno). Trčili sta že mnogokrat v zgodovini in privzemali tudi konkurenčne si ideologije (liberalizem/klerikalizem, komunizem/fašizem, …).
Če se usmerimo na iskanje rešitve, menim, da mora ena identiteta, v izogib trčenju, izginiti iz prizorišča. Torej, ali se ”nevtralizira” RKC, ali pa se odpovemo nacionalni identiteti.
Moje mnenje je, da bo RKC propadala, saj s takšnim malikovanjem narodnih izdajalcev in ostalimi ”marketinškimi” potezami odganja vernike od se in bo kmalu samo še relikt srednjega veka. Znaten a nikoli več tako močan kot včasih (recimo še v 20. stoletju).
Torej bo ta identiteta zamrla in se bomo ”trku” srečno izognili.
Žagz | Jun 15, 2010 | Reply
Jin, mislim da je ta analiza zelo posrečena. Delitev na “dve Sloveniji” žal obstaja in (pre)pogosto predstavlja resno zavoro pri razvoju političnega dialoga. Tudi s tem kažemo, da nam demokracija pomeni zelo malo.
Upam, da do trka ne bo nikoli prišlo, ker od tega najbrž ne bi več pobrali.
Aljoša | Jun 15, 2010 | Reply
Jaz pa živim v upanju, da se najdemo!
ana od srca | Jun 15, 2010 | Reply
Delitev je zelo popularna beseda, s katero levi mediji utrjujejo svoj precej večji delež populacije bralcev. Imaš nagnusne neonacistične kapitaliste in nas angele z roza avro(Delo, Dnevnik, Mladina&co). Delitev je po moje samo slab pogled na realnost. Ljudje imajo svoje mnenje in preference in v skladu s tem delujejo. Neenotnost/nehomogenost ni nepravilna ali nenavadna kot je bila v bivšem sistemu ampak je za ideal demokracije nekaj naravnega. Veliko večji problem bi bil, če bi bili skrajno enotni in homogeni, kljub temu da nismo več v socializmu.
Raztur | Jun 15, 2010 | Reply
Pred leti sem o tem nekaj napisal.Res je razdvojenost je taka zaradi ideološke razdvojenosti, ki pogojuje različno socializacijo in akulturizacijo.
Rešitev? Samo ena prekiniti korenine z RKC in KPJ. Gledano čisto iz pragmatičnega vidika. A vendar se mi zdi da bo to praktično nemogoče še vrsto stoletij. Sama po sebi politična preferenca ne bi bila škodljiva, če bi temeljila na razumski izbiri ampak temelji izključno na ideološki podlagi in emotivnosti.
Tudi sedanja politika črpa največ svoje življenske limfe iz tega, dokaz več koliko nesposobnih politikov imamo, saj sloni vse na odnosu do preteklosti ne pa na odnosu do prihodnosti. Seveda za svoj žep vse pride prav.
Machiavelli bi jim dal petko, državljani z nizko udeležbo in apatijo jim dajemo enko, ampak tega e-lita še ni zaštekala. Pač.
Bojan | Jun 16, 2010 | Reply
Dotaknil se bom le zadnjega komentarja.
Pisec govori o ideološki razdvojenosti in vidi konec razdvojenosti v izkoreninjeju RKC in KPS.
S to tezo dokazuje, da ima oprane možgane tako kot večina Slovencev, zato ta večina ne zna oceniti, od kje prihaja zlo. Večina evropskih držav je do katolištva strpna in tolerantna in priznava, da kultura teh držav korenini iz katoliškega nauka. Takšno stališče imajo tudi države, ki so pod komunizmom nasilno zatirale katolištvo in ga na osnovi marxove krilatice “vera je opij za ljudstvo” preganjale z ognjem in mečem. Pri tem je seveda prednjačila Sovjetska zveza. Države, ki so iz nje nastale po padcu komunizma, so se noramlno utirile in nimajo več problemov, kakršni so bili pod rdečo zvezdo. Rusija, Ukrajina, Baltske države in ostali vzhod, vero enakopravno obravnava in ni nikakršnega zidu med državo in lokalnimi cerkvami. Tudi na tlu bivše Juge, so države sprejele vero, kot enakopravnega partnerja, ki si z oblastjo prizadeva k napredku družbe. In državljani (naši bivši sobratje) sprejemajo vero, kot del svoje identitete. Kar spomnimo se, kao so se Srbi odzvali ob smrti patrijarha Pavla. 500.000 ljudi se je od njega poslovilo na Beograjskih ulicah in celotni državni vrh se je udeležil svečane maše.
Podobno slovesnost so uprizorili Rusi, ko so se poslavljali od svojega patrijarha. Pri maši je bil in se prekrižal tudi Putin, ki je bil član KGB. Mar bi lahko to pričakovali od našega Tuerka? In tukaj se človek vpraša, kdo deli Slovenijo. Ali škof Stres, ki se je naučil manir, ki so kompatibilne z evropskimi, ali pa predsdnik Tuerk, ki s svojo neolikanostjo in lahko rečem tudi primitivizmom zavaja ljudi in jim s svojo neotesanostjo skuša dokazati, da je vera res opij za ljudstvo. To je tudi edina ideološka marksistična maksima, ki pri slovenskih marksistih še velja.
Slovenija je socialna država samo še na papirju, marksisti pa so se tako odebelili, da delavca in jegovih pravic ne vidijo več.
Če oni težko sahajajo s 3.000€ jih za delavca in upokojenca, ki jih ima skoraj 10X manj ne skrbi.
APM | Jun 17, 2010 | Reply
Dragi APM ipsedixitismi da imam oprane možgane si ti zatlačiš lahko v rit in to komot. Sicer ne bi bil rad vulgaren, ampak ko se človek dotakne mene osebno ad hominem ne bom bil tiho. Nisem tega navajen in tak ne bom. Zelo dobro poznam tako krščansko vero kot marxizem in se od tega ograjujem, ravno to da ne sledim nobeni ideološki(verski) smeri, ampak imam do vsega bolj racionalen pristop me dela bolj objektivnega, torej intelektualno nezmanipuliranega kar mi ti očitaš.
Kot drugo: Dejstvo je, da so najbolj napredne evropske družbe sekularne in liberalne, kjer je vloga države minimizirana in jo prevzema civilna družba. V mislih imam skandinavske države in države beneluxa. To so tudi države, ki so imele versko najbolj odprte nazore in kjer je delež ateistov najvišji. Toliko o tem. Rad se pogovarjam o dejstvih. In ko boš še kdaj koga označil ti predlagam, da se prej pogledaš v ogledalo!! Mrš!
Bojan | Jun 17, 2010 | Reply
Krščanstvo nima veze z ničemer.
Niti s Slovenci, ki smo izvorno Slovani z religijo indoevropskega tipa, ki so jo kristjani uničili, sedaj pa se imajo za zavetnike slovenstva (v resnici pa so agenti tuje države v Sloveniji);
niti z napredkom - krščantvo je isto kot islam, le da mu je razsvetljenstvo vzelo absolutno moč totalitarnega urejanja sveta, si pa jo vodilni v KC besno trudijo povrniti;
niti z Jezusom - noben iz tiste druge Slovenije ni niti pogledal, kaj je tip govoril, raje poslušajo pastirje, ki jim pravijo kako morajo razmišljati (pa čeprav je to popolno nasprotje smisla Jezusih besed)
navsezadnje niti z zdravo pametjo - samo idiot lahko reducira Boga (stvarnika vsega - tudi vesolja z vsem kar obstaja v njem, za zgled npr. Hubbleov Ultra Deep Field) na eno, sicer zanimivo, osebo izpred 2000 let.
nik | Jun 17, 2010 | Reply