Argentinci imajo sporočilo za Grčijo: varčevanje ne bo pomagalo
By Jin on May 16, 2010 in Zunanja politika
‘Ni ti potrebno biti ekonomist, da bi vedel, da bo reduciranje ekonomskih aktivnosti še bolj zreduciralo zmožnost odplačevanja dolgov,’ je argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner ta teden povedala v nacionalnem prenosu državljanom. ‘Jasno je, da ne boste zmožni odplačati, kar si sposojate.’
Argentina je leta 2001 doživela svoj zlom in se je po bankrotu, dolgovala je 95 milijard $, znašla sama, brez zunanje pomoči. Posledice so bile presenetljive. S povečevanjem državnih investicij in porabe, z delavskim zavzemanjem tovarn in njihovim prevzemanjem odgovornosti za poslopja in delo, se je začela strma pot navzgor in od leta 2003 se je argentinski BDP zvišal za 50%.
Argentinska predsednica meni, da so ostri varčevalni ukrepi ravno napačen ukrep, ki bo še poslabšal stanje in zaradi česar pomoč Grčiji ne bo delovala. Argentina se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja držala nasvetov IMF-a, hkrati pa se strahovito zadolževala. Po logiki zagovornikov prostega trga je bila na dnevnem redu privatizacija vsega mogočega in odpiranje gospodarstva tujcem, ko pa se je država znašla pred zlomom, je bil nasvet, naj se radikalno zmanjša plače v javnem sektorju in pokojnine. Nekaj, kar je v teh časih zadolževanja in ogromnih proračunskih deficitov znano tudi nam. Vse to je povzročilo hude proteste, varčevanje pa je gospodarstvo poslalo v brezno. Potrebna je bila drugačna politika.
Jasno je, da bo varčevanje kratkoročno povzročilo še hujši padec BDP-ja, saj se bo domača potrošnja znižala. Po drugi strani je tudi jasno, da gre pri pomoči Grčiji za pomoč bankam upnicam in za varovanje skupne evropske valute. A potem, zadolženost je že tako velika, da je potrebno nekaj storiti, sicer se bo ves sistem kmalu zrušil. Ne le v Evropi, tudi v ZDA, kjer je Obamova administracija pridelala ogromen proračunski deficit, ki je prišel za Bushevim zapravljanjem za vojne po svetu (kar se nadaljuje) in nižanjem davkov.
Dogajanje v ZDA bo pokazalo, ali je metanje milijard $ v gospodarstvo bilo učinkovito ali ne, ali je državo rešilo pred zlomom, ali pa jo še bo pognalo v prepad.
Ze moja mama ve da gre za organizirano krajo
Lewis | May 16, 2010 | Reply
Se strinjam, vendar menim, da mora vsaka država - tudi Slovenija predvsem ustvarjati za dobro države, ne samo premetavati sredstva iz enega v drugi žep. Kar “pridelaš” doma (turizem, zaslužek od tujih gostov, nova znanja, proizvodi itd.) in tisto prodaš, iz tega sledi pozitivna bilanca.
Pretežno velika potrošnja in skoraj nič produktivno ustvarjenega pa vodi po poti Yugoslavije.
Štefan | May 16, 2010 | Reply
Grčija je odličen primer za novo lekcijo hegde skladov in drugih igralcev finančnega trga politikom, ki jih hočejo nadzorovati. Zadnjo lekcijo je prejel John Mayor leta 1992 v incidentu, ko je npr. bajno obogatel Soros in je el Fayed rešil funt. Žalostno je le, da ljudje zdaj verjamejo, da so si Grki sami krivi za težave, kot verjamejo, da se je finančna kriza v Ameriki začela, ker so ljudje najemali prevelike kredite - vedno pač morajo biti krivi navadni ljudje in prav hecno je, kako hitro se jih da obračat eden proti drugemu.
Za vse, ki jih zanimajo izvori in zgodovina dolgov pa priporočam esej o prvih petih tisočih let dolga na:
http://iatromantis.blog.siol.net/2010/05/15/dolg-prvih-pet-tisoc-let/
Iatromantis | May 17, 2010 | Reply
1. Ne poznam dobro Argentinske zgodbe, ampak po logiki privatizacija in odpiranje gospodarstva nima nobene veze z zadolževanjem države, kvečjem se na račun prihodkov odprodaje državnega premoženja dolg zmanjša, če se sredstva pač nameni za to. Zadolžuješ se, ko več trošiš kot zaslužiš.
2. Prav tako se mi poraja vprašanje, zakaj potem Grčija ni super uspešna s 50% višjim BDPjem, če že leta troši več kot zasluži oz. dvomim, da obstaja pozitivna korelacija med višino dolga in BDP-ja :).
3. In kot zadnje, moje mnenje je, da se država sploh nima kaj zadolževati. Nevarnosti lahkotnega zadolževanja in porabljanja (tujega denarja), katerega tisti, ki se zadolžujejo pač osebno ne bodo nikoli odplačevali so precej večje, kot njegove koristi.
Hm... | May 17, 2010 | Reply
Zadeva je precej po kmečko preprosta: če ni nobenih presežkov, potem sploh ni mogoče varčevati. Kar pomeni, da je vse skupaj še precej huje, saj je situacija bolj ali manj podobna pri vseh…
zirosi | May 19, 2010 | Reply
Če sem zadnjič dobro slišal, so Grki že dobili 20 milijard € novih “posojil”. 10 milijard so porabili za vračanje zapadlih dolgov, kaj so storili s preostalimi 10 pa je nekakšna skrivnost: najbrž varčujejo…
zirosi | May 23, 2010 | Reply