Čeprav celo velika večina medijev (in izjeme so le kakšni postranski blogi) ostaja pri razlagi, da je letalo, ki je v Smolensk prevažalo poljskega predsednika in veliko pripadnikov vojaške in politične elite, strmoglavilo zato, ker je pilot hotel pristati v gosti megli, veliko ljudi verjame, da je v resnici šlo za atentat.

Kar nam kaže na to, kako zelo je nenehna propaganda v misli ljudi vsadila predstavo o hudobnem diktatorju Putinu in o barbarski Rusiji, o državi, ki se je moramo bati, o bivšem vohunu, ki pobija svoje nasprotnike, o imperiju zla, ki steguje svoje lovke po soseščini. Naj si bo ime Khodorkovski, Politkovskaja, Litvinenko, vedno znova je krivca preprosto določiti, vedno znova je prst usmerjen v Kremelj. Nič ne de, če ni dokazov, da je Putin kriv za smrt kakšnega predstavnika opozicije, nič ne de, če je Khodorkovski bil le še eden izmed oligarhov, ki so si na sumljiv način pridobili bogastvo. Zgodba je pač vedno preprosta in krivec določen brez veliko razmišljanja.

Bilo je jasno, da bo strmoglavljenje letala v Rusiji s poljsko elito na krovu marsikoga privedlo k misli, da gre za veliko zaroto. Preveč je namreč simbolike, da temu ne bi bilo tako. Mesto poboja tisočih poljskih oficirjev med drugo svetovno vojno (Katin), strateško pomembno mesto spopada med dvema slovanskima državama (Smolensk), številne zamere med narodoma (poljska zasedba Moskve 1612, ruska zasedba Poljske in krvavo zatiranje uporov), dejstvo, da se Poljska uvršča med ameriške zaveznike, ZDA pa jo imajo za branik pred ruskim vplivom. Potem ni težko splesti zgodbe, po kateri je ruski predsednik vlade Vladimir Putin preprosto pobil poljsko vodstvo, sploh konservativnega predsednika, ki ni maral ne Rusije, ne Nemčije, in s tem Poljski poslal simbol, da se mora podrediti imperiju na vzhodu. Saj, če je ubil že Litvinenka, zakaj ne bi še Poljakov?

V preteklih dneh sem presenečeno ugotovil, da ljudje kar s prve omenjajo to možnost in niti ne potrebujejo medijev in propagande, ki Rusijo zelo velikokrat slika v nelepi luči, da pridejo do zaključka, po katerem je za vse kriv Putin. Resnično, Kremelj si bo moral še zelo prizadevati to katastrofalno sliko popraviti in potem mogoče sploh ne bo uspešen. Vsekakor delo za nekaj desetletij učinkovite kontra propagande. Resnica, se bojim, ne bo v veliko pomoč.

Kajti, ob vsem poenostavljenem poročanju, ki so ga iz dneva v dan bolj deležni o vsem, ne samo o Rusiji, je težko ljudi prepričati, da Vladimir Putin že kar nekaj časa izgublja na moči, da si oblast delita vsaj dva močna klana, ki se zavzemata za rahlo drugačno prihodnost in da klan za predsednikom Medvedjevim pridobiva na moči, zaradi česar je tudi toliko govora o modernizaciji in liberalizaciji. Saj ne, da si tudi Putin tega ne bi želel, a njegov slog je vendarle malo ostrejši in bolj teži k razsvetljenemu avtoritarizmu, ne pa liberalni demokraciji zahodno evropskega tipa. Ni važno, kakšen je pravi motiv za vsemi spremembami, lahko je tam samo želja ostati konkurenčen v razvijajočem se svetu, a spremembe so na poti. Torej, Putin ni nesporni gospodar Kremlja, kajti oblast je razdeljena, kar dobro ponazarja dvoglavi orel. Kot takšnega predsednika vlade ne moremo primerjati s Stalinom, niti ga poimenovati za diktatorja, ker to preprosto ni. A če je podoba v glavah ljudi enkrat že zakoreninjena, je to zelo težko spremeniti. Prav zato jih toliko verjame neumnostim o diktatorju Putinu in lahko pride do zaključka, da je pravkar pobil pol poljske oblasti.

Pa vendar kakšno letalo kdaj strmoglavi v gosti megli, ker pilot ne upošteva navodil. Da je bilo na krovu enega letala toliko pomembnih ljudi, po drugi strani pod vprašanje postavlja strokovnost tistega, ki je obisk organiziral.
Rusija je mnogo bolj zapletena, kot si to predstavlja večina ljudi, a potem, večina ima rada preproste zgodbe, v katerih sta jasno definirana dobra in slaba stran. Pa vseeno me preseneča ta pripravljenost ljudi brez kakšnega poglobljenega razmišljanja kar s prve za atentat obtožiti voditelje, ali celo samo enega voditelja, neke države. Po drugi strani, no, saj je tudi pri nas na Slovenskem tako, da bodo privrženci ene politične struje brez razmišljanja v nič dajali in ostro kritizirali pripadnike druge politične struje, ne da bi se pri tem posebej ozirali za resnico. Ljudje smo pač preprosta bitja, nagnjena k poenostavljanju.

In tako se mi zdi, da je pred nami še ena izmed tistih zgodb, za katere bo večina razgledanih ljudi vedela, da so le navadne izmišljotine, a bodo v veri povprečnega človeka ostale zakoreninjene in jih bo znal na dan povleči ob vsaki omembi Rusije ali njenih vladarjev in bo zavoljo takšne pravljice negativno sodil o tej največji državi sveta. Resnično, resnica nima nič s tem.