Sem oni dan tako korakal v bolnico in me je prešinilo (včasih imam takšne nore ideje, da), kaj bi ta država storila, če bi se soočila z vojaškim nasprotnikom, ki bi imel namen pobiti čim več ljudi in bi najprej bombardiral vse bolnišnice, s tem pa potem drugim ranjenim onemogočil dostop do zdravstvene oskrbe.

Gotovo imamo vojaško bolnišnico, naš zdravstveni sistem je nekoliko razpršen, da omogoča neko minimalno oskrbo tudi, če so uničeni večji centri, ampak kar se tiče obrambe, pa vzporednega sistema, skritega v podzemnih zakloniščih, varnih pred letalskimi napadi, nimamo. In ga seveda v bližnji prihodnosti tudi ne bomo imeli.

Vse skupaj se v trenutnih razmerah seveda zdi nerealistično. Nikjer ni videti takšnega sovražnika, čeprav se lahko kdaj zares pojavi. Prej nas lahko doleti hujša naravna katastrofa, uničujoči potres, ki z zemljo zravna večje mesto. Tudi tukaj imam svoje dvome, da smo se sami, brez tuje pomoči, sposobni kosati s katastrofalnimi razmerami.

Kakorkoli, s čem vsem se morajo ubadati tisti, ki načrtujejo in gradijo obrambni sistem neke države. Kaj se zgodi, če nekdo v vodovod vrže kakšno biološko orožje, se niti vprašati nočem.