Vojska je za ubijanje!

In to učinkovito. In ne, časi se niso spremenili tako zelo, da bi lahko hodili okoli po svetu, prepričani, da se nam nič ne more zgoditi, ker so veliki zločini stvar preteklosti, osvajalne vojne stvar zgodovine, barbarstvo najhujše vrste le stvar grdih pravljic. Tudi če zdaj živimo v Evropski Uniji, tudi če meje padajo, to še ne pomeni, da se jutri nekje ne bo pojavil norec, zavedel prebivalce  svoje države in se podal na neusmiljeno brisanje vseh drugih.

Zakaj to pišem? Ker ravno na Radio Maribor poslušam takšne pravljice o spremenjenem svetu iz ust profesorja Rudija Mogeta. O svetu, v katerem moramo drugače gledati na vlogo vojske, kjer ni več prostora za osvajalce in podobno golazen, kjer se zavedamo, da vojne ničesar ne rešujejo. Na žalost se obrambna ministrica, tudi udeleženka debate, kljub temu da ve bolje, poslužuje leporečja o mirovništvu naše vojske. Potem pa pošlje vojake v Afganistan, kjer lokalci menda umirajo, ker se množično spotikajo na vezalkah? Prosim vas lepo, vojna ni lepa stvar, v vojnah se pobija, kar nam Irak in Afganistan lepo pokažeta. Pa četudi bi se zasedbene sile trudile resnično prinesti mir in ljubezen in vse kar je lepega, bi kot tujek morale uporabiti nasilje. No, saj vsi lepo vidimo, kakšno je stanje v Afganistanu, celo dokaj miroljubni Nemci so zakrivili  ognjeno smrt okoli sto nedolžnih ljudi.

Ne verjamem v vse te mirovniške intervencije. Po mojem je tako, in če bi jaz vladal tej državi bi bilo tako, da je vojska namenjena samo enemu: ubijanju. Imamo jo zato, da lahko vsak nepridiprav vidi, da bo napad na nas imel ceno, da se mu okupacija ne bo posrečila samo z bataljonom policistov, ker se mu bomo Slovenci metali pod noge z vrtnicami v rokah in vpili ‘mi vas imamo radi!’ Vraga. Vojsko moramo usposobiti, da bo sposobna kateremukoli napadalcu zadati čim večje izgube. Zato pa po drugi strani nočem niti slišati kaj o tem, da bi morali naši vojaki, plačani z denarjem slovenskih davkoplačevalcev, služiti v Afganistanu ali kjerkoli drugje po svetu, razen če že ne gre za neposredno soseščino. Prav zato je moj militarizem mnogo manj nevaren, kot vse mirovništvo naših politikov, saj bi po moje vojaki ostali doma, po njihovi zaslugi pa se podajajo po vsem svetu. Slej ko prej bo kateri padel v boju in se vrnil v vreči ali krsti, slej ko prej bodo naši vojaki pobili nekaj sovražnih borcev, prej ko slej bo padla tudi kakšna nedolžna žrtev. Dobrega pa s tem po vsej verjetnosti ne bodo dosegli veliko.

Pazite se ljudi, ki po svetu pošiljajo težko oborožene vojake, potem pa vam govorijo o miru, napredku, ljubezni….

V dodatno branje:

Vojna je pekel in Vojna je pekel drugi del

Share/Bookmark

9 Comment(s)

  1. Jin, se strinjam s teboj. Vojska je stroj, stroj za ubijanje. Ubijanje pa je način, kako se braniš pred drugo vojsko, ki želi ubiti tebe!
    Glavni problem vodilnih slovenskih politikov v razumevanju vloge vojske pri nas je, da ne razumejo, da mora biti ta stroj dober, čim boljši - če se le da. Ne razumejo da vojska ni samo uporabljiva takrat ko poči, temveč da ima pravzaprav veliko večjo vlogo v miru - da je njen obstoj pravzaprav udejanjanje cilja: boljša ko je, večja je verjetnost, da tega stroja nikoli ne bo treba uporabiti !
    In zato sem mi zdijo prav idiotska tista nakladanja “poklicanih” o sociali in zdravju na račun vojske. Saj ni nikoli bilo dvoma, da je denar za zdravje in socialo primarna skrb politike - vendar je problem, da imajo to marsikateri “mirovniki” med našimi vrlimi očaki za alibi, da se oklesti vojsko v pomilovanja vreden vrtec skavtov. Če bi bila slovenska vojska urejena, se npr. Hrvati ne bi tako arogantno obnašali do Slovenije in Slovencev. Ponovno poudarjam, da s tem nikakor ni mišljeno, da je ozadje tega mnenja želja, da se udarimo. Nikakor. Naiven pa je tisti, ki spregleda učinek “zavedanja dejstva v ozadju”, ki jo v politiki predstavlja močna oborožena sila. Močna vojkska namreč v miru realno deluje: ker onemogoča pa čeprav le simbolično razglabljanje politikov v smeri “ako ne milom, onda silom”. Posledica se pozna v vsakodnevnem odnosu politikov; močna vojska vsekakor povzroči, da so toni potencialnih nasprotnikov bolj umirjeni in prispevajo k motivu politikov, da se obe strani med seboj pošteno in enakovredno dogovorita.

    Toda…tako globokoumni se v Ljubljani v zadnjih 20 letih še niso našli!

    In tako se naprimer v Zagrebu zgodi, da v časniku Globus “objavijo članek”, kako bi njihovi pometli na Šengenski meji…ali pa se vsak lokalni politik v Trsu lahko obrusi ob “sciave”, če samo usta odpremo.

    Res je, menda se da s tem še živeti, saj smo v EU in NATO, toda kaj bo čez 10, 20 let, to ve samo bog…

    S tvojim stališčem glede sodelovanja v misijah Afganistan in v Iraku pa se strinjam le deloma. Res je, da imamo obveznosti do zveze NATO, toda žalostno dejstvo je, da CELA EVROPA samo kida gnoj, ki ga lahkomiselno po svetu ustvarijo američani. Dejstvo je, da smo premajhni za vpliv na odločitve, ki jih sprejemajo veliki. Tako lahko samo sledimo tistemu, kar rečejo npr. Nemci. Če pa niti Nemci ne zmorejo reči NE Američanom, je to tista največja žalost, glede katere smo Slovenci lahko zgolj opazovalci igre velikih. Zato nam potem doma ostanejo le še “osladne besede” politikov za slovensko javnost. To je cena, ki jo moramo plačevati za članstvo v NATO - na žalost.
    Sam ne dvomim, da je vrečka s truplom slovenskega vojaka samo še vprašanje časa.
    Čudim pa se, da se naši najbolj odgovorni politiki obnašajo, kot da se to sploh ne more zgoditi!?? Mar ne bi bilo bolje slovenski javnosti naliti čistega vina ?!?. Prav tako bi bilo treba ljudem povedati,”ja, naši fantje bodo streljali, in najbrž kakšnega človeka tudi ubili”. Toda ne, raje se sprenevedajo in filozofirajo o “mirovništvu” ter “smislu našega sodelovanja” v vojni na drugem delu planeta - Potem pa, ko se bo zgodilo, bo spet letelo perje in iskal se bo grešni kozel; Opozicija bo “interpelirala” predsednika vlade ter ministra. Mirovniška (= naivniška) gibanja komaj čakajo, da spet lahko gredo na cesto in tulijo svoje parole o rožicah v puškinih ceveh, miru in svetu (oz. če je le možno: samo Sloveniji) BREZ VOJSKE, ter o bratstvu med ljudmi na svetu….
    In odgovorni državniki? Krivi bodo, ker Slovenija sploh ima vojsko (tisto kar je še je) - samo zaradi enega posrečenega strela nekega mudžahida, tam nekje bogu za hrbtom…

    Mačkon | Dec 29, 2009 | Reply

  2. In če sosed razmišlja enako kot mi, glede velikosti in opremljenosti vojske? Kje so meje, do katere lahko z velikostjo vojske gremo? In še na koncu, nekaj podobnega kot predlagate vi, je že obstajalo, HLADNA VOJNA in oboroževanje vzhoda in zahoda. In čeprav sta obe strani imeli ogromno orožja, je do VOJN vseeno prišlo. Sicer ne na njunem ozemlju, ampak na ozemlju nekoga tretjega, Koreja, Vietnam, Afganistan, Iran, Irak… In v vseh teh vojnah sta obe super sili sodelovali, vsaka na svoji strani.

    Bralec | Dec 29, 2009 | Reply

  3. Podpiram da je Slovenija članica zveze NATO. Tudi glasoval sem, za vstop slovenije v zvezo NATO in svoje odločitve nisem nikoli obžaloval. Prav tako podpiram, da Slovenija sodeluje v zavezniških misijah v Iraku in Afganistanu in na Kosovu… in še bolj bi morala slovenija aktivno sodelovat v misijah NATA. Čisto prav, da je slovenska vojska sedaj sprejela dodatno nalogo izurjenja bataljona afganistabske vojske.

    Ko je bila vojna v Bosni, so vsi anti nato miroljubci, anarhisti, komunisti, teoretiki zarore govorili: Ta NATO je navadna svinjarija, ker Bosna nima nafte…

    Ko so Američani zbombandirali Srbijo in tako ustavili vojno v Bosni, so nato ti veleumni anti nato miroljubci, amarhisti, komunisti, teoretiki zarore na hitro obrnili lajno in so začeli govoriti. Ta prekleti nasilni NATO, ki bombandira namesto, da bi ljubil Srbijo, najbolj miroljubno državo na svetu.

    Isto, bi raje ti anti nato miroljubci, anarhisti, komunisti, teoretiki zarore videli, da se na Kosovu izvede genocid nad Albanci, saj je ta NATO vir vsega zla in se mora pobijanje albancev na kosovu tolerirati, v imenu miroljubnosti in so spet kritizirali NATO, da je bombandiral in okupiral kosovo, četudi le ta nima nafte.

    Ko sem srečal v Nemčiji pregnanega Kurda iz Iraka, se le ta ni nič bunil proti Ameriški okupaciji Iraka. Samo desetine miljonov Kurdov, lahko sedaj živijo brez strahu pred kemičnim alijem. Očitno, pa le ni vse tako slabo, če so postavili Klintonu albanci spomenik.

    Pa tudi med Arabci, če bi sedaj vprašal prebivalce Kuvajta, bi jih samo 95% odgovorilo, da se strinjajo, da je NATO zbrcal Sadama iz Kuvajta.

    Seveda pa so anti nato miroljubci, anarhisti, komunisti, teoretiki zarore govorili, da bi morali Sadama tolerirati, kot največjega miroljubneža bližnjega vzhoda.

    LP

    donkarlos | Dec 29, 2009 | Reply

  4. Bralec,
    glede hladne vojne: to je definitivno bilo najdaljše obdobje miru v Evropi. Atomski bombi bi morali postaviti spomenik, saj nam je preprečila pravo vojno med Američani in Sovjeti. Pred desetimi leti je tudi preprečila vojno med Indijo in Pakistanom v Kašmirju. Indijci bi že še udarili, če Pakistanci tudi ne bi imelo bombe.

    Bi se pa seveda dalo v hladni vojni za tovrstno orožje zapraviti mnogo manj denarja, saj se bi ravnotežje dalo držati pri kakšnih tisoč jedrskih konicah, za uničenje pa bi bilo še vedno dovolj.

    Če hoče EU uživati mir pred zunanjimi sovražniki, tudi potrebuje močno obrambo, pa si nihče ne bo drznil napasti. Terorizem in proxy vojne so na žalost nekaj drugega, je pa to še vedno bolje, kot popolnoma uničena mesta in opustošene pokrajine, kar prinašajo vojne med velikimi silami.

    Jin | Dec 29, 2009 | Reply

  5. Donkarlos,
    glede ZRJ in Kosova se ne strinjam. Po moje ne moremo enačiti BiH in Kosova, ker je bila raven nasilja povsem različna. V BiH bi lahko do posredovanja prišlo že mnogo prej, na Kosovem pa že, če že, tako, da bi bilo razdeljeno na dva dela in bi Srbi lahko ostali na severu. Tako pa se je od začetka zdelo, da hočejo Američani zlomiti male Ruse na Balkanu.

    Glede Iraka pa, da, Kurdi so edini zmagovalci in se res ne pritožujejo. Vendar pa nekako ne verjamem, da so Američani resnično šli v vojno, da bi odstranili tirana. To je le postranska sreča in nihče ga ne pogreša. Problem je po moje v tem, da je vojna odprla konzervo s črvi in na prostost spustila sile, ki jih je Sadam le držal pod nadzorom. S tem je Irak postal ameriška odgovornost.

    Al Kaida in Afganistan, podoben problem: naenkrat se moramo ukvarjati z reševanjem problemov v Centralni Aziji. Vse to stane, vse to nas izčrpava, na koncu pa lahko tako kot v Iraku, prevladajo sile, ki niti niso tako zelo prijazne. V Iraku že vlada šiitska vlada, v Afganistanu pa so Talibani vedno močnejši pa tudi vlada ni ravno biser demokratičnosti.

    Jaz nisem glasoval za NATO, močno pa podpiram neko vojaško zvezo v okviru EU, tako da bomo vojaško neodvisni od Američanov. NATO potem lahko ostane kot obrambno zavezništvo med EU, ZDA in drugimi in se bomo skupaj borili, če kdo napade katerokoli članico.

    Pač, imam stališče, da se ne smemo vmešavati v notranje zadeve drugih držav, razen če to ni resnično nujno, kakor v primeru genocida. Ruanda, BiH na primer. Ali pa, če nam nekdo res ni takšna grožnja, da ga je potrebno odstraniti (zato sem podpiral lov na Bin Ladna, ampak tega zdaj očitno ni več).

    Kadar v resnici ne vemo, kaj počnemo, ne razumemo lokalne kulture, se naše vrednote ne skladajo z vrednotami prebivalcev dežele, potem je bolje, da stvari pustimo pri miru, sicer znajo stvari biti na koncu zelo grde.

    Jin | Dec 29, 2009 | Reply

  6. Srbijo je NATO bombandiral zaradi Kosova, ne zaradi Bosne. Pri Bosni je še EU poskušala reševati stvari, pa vemo kako se je to izteklo.

    Nad EU sploh nisem navdušen, mislim da so leporečne hinavske barabe z različnimi standardi za različne države. Jebi ga. Ampak vseeno je treba biti noter, ker daje državi okvir stabilnosti, v okviru katere se lahko razvija. Torej EU vseeno služi državam članicam.

    Z originalnim člankom se strinjam, manjka le pozneje dodano stališče do NATA (s katerim se tudi strinjam). Komu služi NATO pa je popolnoma vprašljivo. Ameriškim desničarjem, finančnikom? Nam že ne, za nas je NATO popolnoma nepotreben. Prav lahko bi ostali zunaj, kot nevtralna država.

    Če so pa nas že na način, ki bi mu Milošević zavidal, spravili v NATO, pa bi se lahko šli vest NATA. Le na tak način lahko prevzamemo odgovornost in posledice tega kar NATO počne (kar pa nas bo tako avtomatsko doletelo s pristopom zvezi).

    nik | Dec 30, 2009 | Reply

  7. Da, no, eden izmed uradnih razlogov (ti znajo biti lažni) je bil strah, da se bo na celem Kosovem zgodilo enako kot v Srebrenici. Od tod potem med vojno tudi poročila o 10000 izginulih albanskih moških, o množičnih grobiščih. Kolikor vem, ni bilo vseh žrtev več kot 5000, od tega polovica Srbov, od tega spet polovica vojakov in policistov. Sem že malo pozabil, ampak dejansko to ni bila tako krvava vojna, kot so jo na začetku pri NATO predstavili.

    Res pa je, da je bil ta strah pred ponovitvijo katastrofe iz Bosne zelo učinkovit. O pravih razlogih, ne vem, govori se marsikaj: od oporišča na Kosovem, do nadzora nad naftovodi (kar se zdaj ne zdi ravno realno), uničevanja Srbije, kot zaveznika Rusije, ustvarjanja zaveznikov na Kosovem….

    Jaz sem vedno verjel, da ZDA v NATO bolj potrebujejo Slovenijo in druge mini države, kot mi potrebujemo njih. Omogoča jim ustvarjanje vzdušja ‘mednarodne skupnosti’.

    Jin | Dec 31, 2009 | Reply

  8. No, hotel sem povedati, da se donkarlos moti ko povezuje napad na Srbijo z Bosno, moral bi ga povezati s Kosovom. Uradni razlogi gor ali dol, po moje so bili enostavno naveličani nad dogajanjem in razmišljanji v vrstah Srbov. Akcija je bila sprejeta že dosti prej (pri Bosni?), pa se je le iskal povod.

    Kar se Bosne tiče me pa sploh ne bi čudilo, če bi se res izkazalo, da je ZDA oz. Holbrook sprejel dogovor z Karađićem (kot pravi le-ta).

    Celotno postopanje “mednarodne skupnosti” je bilo izjemno kretensko (embargo na prodajo orožja…), potem pa se hvali NATO, kot da je ne vem kak rešitelj. Za bruhati…

    nik | Dec 31, 2009 | Reply

  9. Ta sporazum med Holbrookom in Karadžičem, jaz v to povsem verjamem.

    Jin | Dec 31, 2009 | Reply

Post a Comment