Berem v Puškinovi biografiji izpod peresa Henrija Troyata:

Leta 1825 je prebivalstvo Rusije štelo devetištirideset milijonov duš, od katerih je bil šestintrideset milijonov podložnih kmetov. Ko je bil govor o tem, da bi te podložne kmete oskrbeli s posebno obleko, ki bi naznačevala njihov družbeni položaj, je senat nameravani ukrep zavrnil ‘iz bojazni, da bi se ne prepoznavali med seboj in se ne zavedeli, kako zelo so številni.

Tlačani so se prodajali na duhovite načine, recimo, ‘prodamo majhnega dečka, ki zna česati lase, in molzno kravo’  in  ‘prodamo šestnajstletno dekle zglednega vedenja in nekoliko obrabljen kolesej,’ pa tudi poceni.

Za čistokrvnega psa so posestniki plačevali do dva tisoč rubljev, za kmeta tristo do štiristo rubljev in za kmetico do sto petdeset rubljev. Seveda so te cene veljale samo za prestolnico. Na podeželju si si lahko okrog leta 1800 kupil tlačansko dekle za pet rubljev in dojenčka za nekaj kopejk.