Gonja čez predsednika republike kot element večje igre za prevzem oblasti
By Jin on Dec 16, 2009 in Notranja politika
Čeprav vsi vemo, da imamo v tej državi pomembnejše opravke, kot debatirati o tem, ali je predsednik republike Danilo Türk ravnal prav ali ne, ko je odlikoval Tomaža Ertla, se je vsa politična desnica ravno na tem primeru odločila kovati politični kapital. Če bi malo bolje premislili, bi jim bilo jasno, da ta igra ne more uspeti, a očitno gre predvsem za agresivno strategijo Janeza Janše in ljudi okoli njega, ki drugače sploh ne znajo. A bi jim s kakšno bolj umirjeno strategijo uspelo prej.
‘Podelitev tega odlikovanja človeku, ki predstavlja simbol kršenja človekovih pravic, je neki dogodek logičnega zaporedja dogajanja v zadnjem letu. Začelo se je kot odklonitev sodelovanja v partnerstvu za razvoj, potem preglasovanje v odločitvah, za katere je v preteklosti veljalo, da je pomemben konsenz, soliranje v arbitražnem sporazumu, poimenovanje ulice po vodji totalitarnega komunističnega režima, kar je edini tak primer v Evropi,’ je povedal Janez Janša, zdaj pa nadaljuje že z grožnjo protestov, saj je dejal, da ’se spomladi vidimo v večjem številu tudi na slovenskih ulicah in trgih.’ Ko bi moral na dan priti s programom, s katerim bi lahko pridobil množice neodločenih državljanov, ki ne zaupajo ne njemu, ne njegovi stranki, vladnim strankam pa tudi ne več, se gre pozivanja k dejanjem, ki lahko to slovensko družbo samo še bolj razdvojijo. Vsakemu, ki se je nekaj časa ukvarjal s preučevanjem slovenske politike, je jasno, da na osnovah, na katerih je voden ta boj, slovenska desnica nikakor ne more zmagati, ampak utegne prej strniti vrste vseh tistih, ki so se že prej bali Janševe politike, zdaj pa se bodo zgrozili nad obetom prihajajoče nestabilnosti. Tudi SDS ni ravno stranka sindikatov, da bi lahko računala na njihovo podporo in ugrabila njihove proteste, nekaj, kar bi sicer lahko poizkusila narediti, če bi pokazala vsaj nekaj volje.
Vsa ta zadeva z Ertlom je v resnici povsem nepomembna in ne kaže na nikakršni zahrbtni načrt osramotitve osamosvojiteljev, niti na nagrajevanje zlih komunističnih elit, ki v resnici v ozadju še vedno obvladujejo vse pore družbe. Vir vsega prerekanja leži v opoziciji, ki si na tak način želi utreti pot do oblasti, čeprav ni povsem jasno, kako bi to naj izpeljali, saj jim ankete javnega mnenja ne kažejo ravno najbolje. Iti na volitve zdaj, ali v naslednjih mesecih, je tvegana poteza, pa naj bo še toliko govora o tem, kako da bo civilizirana Evropa gledala na Slovenijo, če se bo takšno stanje nadaljevalo. Kot je dejal Janša:
Razprava za nas iz Slovenije je bila razmeroma neprijetna, ker se je postavljalo vprašanje, kako je Slovenija “prešvercala” v Unijo toliko nostalgije po nekem režimu, kjer so bile človekove pravice tolikokrat kršene. Resolucija je bila sprejeta soglasno, na kongresu, na katerem je bilo več kot 80 odstotkov vodilne evropske politike, tudi razni predsedniki iz EU-ja, držav članic in kandidatk. Preseneča me, da v Sloveniji ni bilo nekega odziva na to dejanje, ker bo v prihodnosti ta resolucija močno vplivala na pogled od zunaj na Slovenijo.
Če smo že pri tem. Se spomnite, kako so takrat za časa Janševe vlade reagirali isti ljudje, ki zdaj po Evropi tožarijo Slovenijo, ko se je skupina slovenskih novinarjev ob preoblikovanju slovenske medijske krajine (nespametno) odločila v tujini tožiti oblast, češ da se v državi godijo ogromne krivice, kakor da smo na poti v diktaturo? Kot gre komentar na Radio Kaos:
Ko sta Blaž Zgaga in Matej Šurc v svet poslala resolucijo 571 slovenskih novinarjev, v kateri sta (sicer eno leto prepozno, ko je bilo že vse mimo), popisovala pritiske Janševe vlade na medije, je takratni premier Janša zagnal vik in krik, češ da gre za blatenje Slovenije v tujini, tako rekoč za sabotažo, ki naj okrne ugled svetilnika 21. stoletja tik pred predsedovanjem Evropski Uniji. Ko dve leti kasneje taiste članice zdaj že bivše vlade svojo državo zatožijo pri evropski krovni stranki, pa s pranjem domačega umazanega perila v tujini kar naenkrat ni nič več narobe.
Zdaj naenkrat ni več nič sramotnega, če svojo državo blatiš v tujini. Seveda takšno ravnanje ne more prinesti veliko podpore in je tudi v tem primeru ne bo. Kar namreč potrebujemo, so debate o pomembnejših temah. Naj opozicija vlado napada glede zapravljanja državnega denarja, neučinkovitosti državne uprave, nesmotrnih investicij, naj na dan pride z rešitvami, naj jih promovira in veliko govori o njih. Vsi jim bomo hvaležni, kajti v tej državi je toliko stvari šlo narobe, da se nam res ni potrebno ukvarjati s takšnimi drugorazrednimi temami. Ali pa bi raje razmišljali o električnih avtomobilih, kot Vojko na Razgledih; sicer odlična zamisel. Da bi kdo resno načel vprašanje prenašanja večine prometa na železniške tire in posodobitve javnega prometa, je že skoraj utopično pričakovati. A prav to potrebujemo: velike zamisli za prihodnost, o katerih se lahko pogovarjamo in v katere lahko verjamemo.
Nazaj k napadom na predsednika. Dejanje predsednika republike, karkoli si že mislimo o njem, za opozicijo predstavlja le element, ki ga je mogoče zlorabiti v večji igri za prevzem oblasti. Gre za zaostrovanje že tako zaostrenih razmer in poizkus pridobiti čim več podpore. Če gre tudi za željo oblast zrušiti pred potekom mandata, s kakšno vrsto ‘barvne revolucije,’ ne vemo, a je to skorajda neizvedljivo, da ne rečemo nevarno. Pri tem se lahko vprašamo, kaj pride naslednje.
Seveda imajo pa pri vseh teh neumnostih, ki jih počnejo naši politiki, veliko zraven tudi naši novinarji. Ti ob pomanjkanju talenta za raziskovalno novinarstvo, komaj čakajo na kaj takega, da lahko potem to pišejo in prepišujejo v nedogled.
Bralec | Dec 16, 2009 | Reply
“Dejanje predsednika republike, karkoli si že mislimo o njem, za opozicijo predstavlja le element, ki ga je mogoče zlorabiti v večji igri za prevzem oblasti.”
Mislim, da je bila ravno zaradi tega podelitev tega odlikovanja nespametna. Odprla je le še eno brez-vsebinsko zgolj ideološko-politično fronto. Nespametnost je zadnja stvar, ki jo potrebujemo v času suhih krav. Vsi: rdeči, črni, beli in kodrlajsasti.
Bimbo | Dec 16, 2009 | Reply
Tokrat se s teboj ne strinjam. Po moje bi nas lahko zaskrbelo, če se ob ob podelitvi državnega odlikovanja samostojne Slovenije nekomu, ki je sinonim za kršenje človekovih pravic, ne bi nihče oglasil. Takšna dejanja namreč pomenijo razvrednotenje tovrstnih priznanj za zasluge in teptanje vrednot, priborjenih ob osamosvojitvi, ki predstavljajo temelje naše države.
PO svoje je logično, da je ob tem dogodku najbolj glasen nekdo, katerega je odlikovana oseba pred dvajsetimi leti malodane lastoročno strpala v ječo. Če ob tem vemo, da se je iz “Roške” rodil eden prvih cvetov slovenske demokratizacije, je zgražanje razumljivo. Verjetno tudi midva ne bi bila tiho, če bi policijski špicelj, ki bi nama nekoč po krivem vzel prostost, v državi, za katero sva se borila, dobil državno odlikovanje
Bolj kot kaj druga v nekaterih zadnjih potezah politične levice vidim strategijo reinterpretacije dogodkov ob osamosvajanju, kjer bi si ta politična opcija želela postopoma pridobiti večji kredit za osamosvojitev, kot ji ga trenutno pripisuje zgodovinski spomin Slovencev in takratna realna situacija.
RazbOjniK | Dec 16, 2009 | Reply
Menim da si je Turk zabil avtogol, se ustrelil v lastno stopalo ali pa da si je storil medvedjo uslugo.
Boljše in lepše reklame si Janša, od predsednika Turka ni mogel želeti.
Danes sem poslušal radijo in so izbirali osebnost meseca. Vsak klicatelj ki je poklical je moral povedati za koga voli in za kaj. Na izbiro publiki sta bila servirana. predsednik Turk in boksarski šampiom Dejan Zavec.
Sicer je dejan zmagal, a jaz bi glasoval za Turka in svojo odločitev bi obrazožil z dejstvom, da je Zavec v tretji rundi res profesionalno nokautiral nasprotnika, a Turk je boljši saj je nokautiral kar samega sebe in sicer s direktnim šusom levice.
LP
don karlos | Dec 16, 2009 | Reply
Jin,
tvoj prispevek je že od začetka do konca strogo ideološki, strogo skrajno levičarski:
Pišeš kao sredinski in objektivni opazovalec: “uravnotežen predsednik je naredil ok in objektivno dejanja, ki ga je zli desničar začel satanizirati”.
V resnici pa ta predsednik dosedaj vleče samo skrajno levičarske in skrajno sporne poteze. Tako kot vlada: nič pametnega ne stroi na gospodarskem področju, samo namenoma zaostruje z norimi dejanji ideološke napetosti s skrajnimi ideološkimi potezami. Bedno je, da v resnici pri nas skrajna levica na oblasti vleče Čavezove poteze, blaga levica pa od časa do časa kaj protestira pri tem. V SLO pa nimamo ne sredine in ne desnice. Tako kot je večina volilcev socialistično deformiranih in retardiranih, tako so tudi skoraj vsi politiki bivši komunajzerji, ki so se po letu 1991 začeli barvati v vse sorte barv.
Skratka še eden rdeči tlačan iz foruma N-571.
pavel | Dec 16, 2009 | Reply
Razbojnik,
mislim da ima vsaka odločitev svojo težo in ta ima v razmerah, v katerih smo, manjšo težo od dejanja Irme Pavlinič Krebs, ki je ob vsem nerganju o varčevanju šla svoje sodelavce za nekaj tisočakov vabit v gostilno, pa so k sreči to ugotovili tudi novinarji in je vse prišlo v javnost.
Ertl je bil odlikovan, veliko mu jih tega odlikovanja ne privošči, veliko se tako ne bi odločilo. A po moje bi to dejanje lahko šlo skozi brez veliko pretresov, s kakšnim manjšim pretresom, ne pa s frontalnim napadom.
In tukaj se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da si je tukaj avtogol zabil Turk. Kako, ko pa dve tretjini Slovencev dokaj pozitivno gledata na prejšnji režim? To pač tako je in se po moje še zelo dolgo ne bo spremenilo, ne glede na to, kaj si nekateri mislimo o Titu. Sem bil udeležen že v prenekatateri debati, pa še nisem našel načina, kako ljudi prepričati, da je bil Tito zločinec in diktator. In pri tem niti nisem nekdo, ki bi v prejšnjem režimu videl samo slabo.
Kako je potem šele težko na svojo stran pridobiti večino Slovencev, ki imajo tako nostalgičen pogled na prejšnji režim in to katastrofo okoli Ertla vidijo predvsem kot nadaljevanje boja med partizani in domobranci. na žalost, meni se zdi to zares tako enostavno, čeprav zdaj že malo preoblečeno v osamosvojitelje in v naslednike prejšnjega režima. Zgodba je še vedno ista in stara že stoletje in pol, saj se ni začela med drugo svetovno vojno, ampak že prej, samo da so bili tedaj liberalci in klerikalci.
Še enkrat, mislim da v primeru Janeza Janše gre za nesposobnost drugačnega načina delovanja, kot samo agresivnega napadanja po vsej črti, sploh pa ideološki. Zato mi je tudi bolj povšeči Gregor Virant, ki zna tudi kakšno ostro povedati, ampak človek pri njem dobi občutek, da nikakor ni pretirano ideološki človek in da dejansko razmišlja o tem, kako to državo spraviti na bolje. Na žalost ni predsednik SDS-a, Zbor za republiko pa tudi ni bog ve kaj močnega, da bi lahko prav on meril na mesto predsednika vlade, če bi desnica zmagala.
Sem prepričan, in to je spet samo moje mnenje, da bi z Virantom SDS, NSi, vse sile ki se zbirajo okoli Zbora za republiko, lahko prišle dlje kot z Janšo.
Jin | Dec 16, 2009 | Reply
Pavel,
predsednik republike nima pooblastil na gospodarskem področju, je sicer itak samo simbolična figura, ki ne more storiti veliko. Za slabo stanje države je lahko odgovoren samo Borut Pahor, ne glede na to, če ima dobre namene in če mu lastni ljudje nagajajo. Vladar pač mora vladati in če ne zna nadzorovati svojih ljudi, je vseeno odgovoren za njihove napake.
Sicer pa, da, levičar sem, socialdemokrat, kakor sem že večkrat napisal, samo da s to razliko, da se v marsičem ne strinjam z zamislimi naših slovenskih levičarjev. Kaj je desno in kaj levo, je vedno težko definirati, pri nas imamo takšno stanje, kot ga imamo in ne morem reči, da je kaj posebej slabo, razen da se ne moremo rešiti sistema zvez in poznanstev, preko katerih deluje večina politike in gospodarstva. Tukaj ni nič ideološkega, samo koristoljubje. In da, pri Janezu Janši imam zelo slab občutek. Kakor ga imam mimogrede pri Gregorju Golobiču.
Zame to, kar pišem, ni skrajno levičarstvo, vendar pa razumem, da s tvoje pozicije je, ker si ti z moje gotovo skrajni desničar. Ampak tako to je, odvisno od kod gledaš.
Sicer pa imam tako ali tako ali tako širok nabor mnenj, od katerih so ena tradicionalno levičarska (sem za sindikate, za socialno državo, za minimalne plače, za prevlado države v določenih sektorjih), druga progresivna (za sekularizem, za enakopravnost, za človekove pravice), tretja spet bolj radikalna (boj proti islamskemu fundamentalizmu, za svobodo govora, tudi če je kdo užaljen), spet nekatera libertarna (proti državnemu nadzorovanju državljanov, za čim nižjo obdavčitev večine prebivalstva).
Jin | Dec 16, 2009 | Reply
Hajder je označil Dachau za počitniški kamp, turku so pobiti otroci drugorazredna tema. Kdo je torej desničar?
LP
don karlos | Dec 17, 2009 | Reply
Mislim, da si je Janša glede na odzive začel zabijati avtogole. Niti opozicija ga ne podpira, pa tudi desna inteligenca se od mitingaštva bolj ali manj distancira. Kar se tiče prevzema oblasti spet ne bo šlo tako lahko, če misli da se mu ob morebitni sprožitvi nasilnih demonstracij notranja ministrica ne bo postavila po robu se je prekleto zmotil. Sicer ne verjamem, da je tako naiven, da bi ministrico Kresalovo ponovno podcenil kot jo je v debati o izbrisanih.
Tako da gre po mojem bolj za demagoško populistično nabijanje točk v smislu ideološke mobilizacije privržencev, ki je posledica predvsem določenega padca priljubljenosti njegove stranke kot so ugotovile zadnje ankete.
cr | Dec 17, 2009 | Reply
ehja, Jin, škoda, občasno te rada berem, ampak tokrat….
Škoda….
Še ortodoksni levičarji, ki jih poznam, priznavajo, da je njihov(moj nikakor!) predsednik krepko falil….
Namreč: trenutno imamo v SLo več bolj pomembnega dela kot da vnovič mešamo drek iz časov osamosvajanja…Ker že že pričenjamo vleči okostnjake iz omar, potem se usuje marsikaj….
Pa še to: se ti ne zdi, da bi bil Falež veliko veliko bolj zaslužen za priznanje kot neki Ertl, ob omembi njegovega imena nam- ki imamo dober spomin- še zmeraj gredo lasje pokonci….
Milenči | Dec 17, 2009 | Reply
kar se protestov tiče so osnova demokracije. torej so trudi študenti, delavci v Franciji… mitingaši.
Lp
don karlos | Dec 17, 2009 | Reply