Pred tedni smo bili priča obstreljevanju Lune. Nasini znanstveniki so se šli zanimiv eksperiment imenovan LCROSS, s katerim so hoteli izvedeti, ali je na našem edinem naravnem satelitu kaj vode, da bi v primeru kolonizacije le ta prišla še kako prav. Pred dnevi so testirali še raketo tipa Ares I-X, kar predstavlja prvi korak k vrnitvi Američanov na Luno.

A napad ni požel samo navdušenih aplavzov vseh tistih, ki jih zanima razvoj človekovega osvajanja vesolja, pač pa tudi zgražanje onih, ki so v eksperimentu videli še en dokaz človekove arogance in agresivnosti celo v vesolju. Dalo se je slišati, da obstreljevanje ne bo minilo brez posledic in da bomo gotovo kaj občutili tudi ljudje. No, zavoljo tega si ne gre delati skrbi, saj je površje Lune polno kraterjev obstreljevanja drugega, naravnega tipa, tako da še en krater več ne bo predstavljal kakšne posebne razlike, razen če verjamete, da se pod površjem skriva kakšna mogočna civilizacija, ki bo kmalu začela streljati nazaj.

Lahko bi rekli, da Luna resnično strelja nazaj, oziroma, veliki deli človeštva vedno manj zaupajo znanosti in si svet razlagajo po svoje. Večino raziskovanja vidijo kot poizkus še dodatno zasužnjiti človeštvo v imenu velikih, hudobnih mednarodnih korporacij in vlad držav, ki jih pri tem podpirajo. Tako so zarote globalnih razsežnosti kar naenkrat povsod. Pazite kaj jeste, kajti zarotniki nameravajo pobiti polovico svetovnega prebivalstva. Tudi cepiva proti gripi se pazite, kajti gripa je laboratorijski proizvod mračnih umov, cepivo pa samo sredstvo, kako spet zmanjšati prebivalstvo. Vsako cepljenje je že strupeno, vsaka hrana že vsebuje strupe in celo humanitarna pomoč je le sredstvo, kako se znebiti nezaželenih revežev. Čudno le, da ljudje kljub vsemu temu zastrupljanju živimo vedno dlje.

Seveda so za pomanjkanje strahu pred ‘prašičjo gripo’ krivi tudi mediji in vsi tisti, ki širijo paniko. Večina se nas še dobro spomni SARS-a, pa ‘ptičje gripe’ in še kaj bi se našlo. Ne, ni bilo na milijone mrtvih in tako smo postali sila nezaupljivi, hkrati pa se o cepivih sliši marsikaj, zaradi česar smo lahko zaskrbljeni. Resnici na ljubo, je skepticizem vedno zdrav in zaupati na lepe oči je noro, po drugi strani pa bi vendarle v svetu morale obstajati neke avtoritete, v katere večina človeštva ne bi dvomila ali se celo norčevala iz njih. Zdi se, da teh avtoritet sploh več ni.

Pri vsem tem je zaskrbljujoče nekaj drugega. S širjenjem zelene (naj mi bo oproščeno to poenostavljanje - pravega izraza v resnici nimam) ideologije je vedno več ljudi, ki zavračajo stare koncepte razvoja in s tem se nam lahko zgodi, da bo za raziskovanje vesolja ali česa drugega iz stališča teh ljudi nepomembnega, šlo vedno manj denarja, to pa bi pomenilo počasnejši napredek. Hkrati ponoreli materializem v ljudeh vzbuja jezo vsakokrat, ko države namenjajo sredstva za razvoj, od katerega ni kratkoročne koristi, saj se počutijo opeharjene. Denar namenjen za raziskave vesolja bi namreč lahko šel tudi v njihove žepe in v zadovoljevanje želja, ki jih v njih vsakodnevno vzbuja kapitalizem. Da je temu tako in da tukaj ne gre za kakšno posebno človekoljubje, kažejo že minimalne vsote, ki so jih ljudje pripravljeni nameniti tistim v stiski, sploh če se ti nahajajo daleč proč v nerazvitih državah.

Le kaj bodo ljudje rekli na ruske načrte po vesoljskem plovilu na jedrski pogon, ki bi lahko kozmonavte poneslo vse do Marsa? Pred nami je dvojna grožnja napredku. Prva je ideologija sožitja z naravo, sprejemanja omejitev človeške vrste, a to takšnih, ki človeštvo izredno omejujejo in mo morebiti celo škodijo. Druga je neverjetna sebičnost, ki ji ni mar za nič, kar ni na dosegu roke in uporabno za zadovoljevanje vsakodnevnih želja.