Takšna naj bi bila letna cena za napotitev enega vojaka na bojišče v Afganistan. Pomnožite zdaj to s 40000, kakršen je predlog in pred vami je visoka cena ameriškega imperija. Kljub temu ni pričakovati hitrega umika, kakor bi si mnogi želeli.

Če smo že pri ceni ameriškega obrambnega sistema. Velikokrat se govori, da ZDA za obrambo zapravijo tam okoli 600-700 milijard $ letno, kakršen je uraden obrambni proračun. Glede na procent BDP to niti ne bi znašalo veliko več kot v časih hladne vojne. Problem leži v tem, da ogromno denarja za obrambne namene gre preko drugih kanalov in prav zato mnogi proračun ocenjujejo na tam okoli enega bilijona $, kar pa že predstavlja ogromen strošek. No,  okoli 700 vojaških oporišč po svetu in nekaj tisoč doma, je treba vzdrževati, mar ne?

Zanimivo pri vsem tem je, da so ZDA v tem trenutku imperij, ki s svojo mornarico nadzoruje svetovne oceane, ima letalstvo, ki se mu ne more upreti nobeno drugo, ima sistem zvez in zavezništev, s katerimi nadzoruje večino držav na planetu, a je vseeno v položaju, da se boji izgubiti vojno v centralni Aziji. Imperij se pač ne sme umakniti, kajti to bi v Washingtonu že imeli za znamenje bližnjega propada. Pa vendar, če bi vse te milijarde $ šle v druge namene in bi ZDA večino sveta pustile pri miru,  bi lahko več vlagale v učinkovitost svojega gospodarstva, v izobraževanje, v razvoj, celo v nižanje davkov. Države kot Kitajska, Brazilija, Indija, celo Rusija, se krepijo predvsem zato, ker nikjer nimajo ogromnega imperija, ki bi ga morale obraniti za vsako ceno. Medtem ko Washington razmetava denar za vojne in oporišča, po drugi strani pa celo zavira razvoj in nabavo modernega orožja (pomislite na F22, ki je gotovo najsodobnejše letalo na svetu), lahko druge države že na področju svojih vojaških sistemov več vlagajo v razvoj. Tako  je celo Rusija pred modernizacijo in korenito reformo svojih oboroženih sil, kar bi bilo pred desetletjem še povsem nepredstavljivo.

Še beseda k ceni nafte. Z vsako grožnjo Iranu, z nestabilnostjo v Iraku, cena nafte zraste, s tem pa pridobivajo  države kot Venezuela, sploh pa Rusija, ki velik del svojih proračunskih sredstev pridobivajo s prodajo črnega zlata. Mogoče večje ameriške naftne družbe res kaj pridobijo, ameriško gospodarstvo kot celota pa zagotovo ne. Tako ZDA kot celota svojo moč izgubljajo ne samo  z vojnami po svetu, ampak tudi s posledičnimi porasti cene nafte.