Očitno je zapravljanje rešilo ameriško gospodarstvo pred novo veliko depresijo. Paul Krugman (ki je sicer želel še več razmetavanja denarja) bo vesel. ZDA so se v zadnjem četrtletju izvile iz recesije in četudi trpljenja še ni konec, Američani lahko vidijo luč na koncu tunela. No, težava je le v tem, da so se ob reševanju gospodarstva zadolžili še bolj, kot so bili zadolženi prej in da ne vedo, ali za tunelom, v katerem so, po nekaj svetlobe kmalu ne pride nov, še daljši in bolj moreči.

Administracija Baracka Obame bo ob pozitivnih novicah vsaj malo zadržana, saj je brezposelnost še vedno zelo visoka (skoraj pri desetih procentih), odrekanje ljudi veliko, nihče pa pravzaprav ne ve, ali se bodo pozitivne posledice državnega poseganja nadaljevale. No, republikanci, ki razen svojega nasprotovanja reformi zdravstvenega sistema nimajo veliko, s čimer bi lahko napadali demokrate, bodo zelo jezni, saj z uspehom Baracka Obame in njegove ekipe izgubljajo še eno orožje, s katerim bi se lahko v prihodnosti vrnili na oblast.

Konec recesije v ZDA je dobra novica za preostanek sveta, saj izboljšanje razmer v največjem gospodarstvu sveta pomeni pozitiven impulz vsem tistim, ki jim ZDA predstavljajo ogromno tržišče. Na koncu bo zanimivo videti, kdo bo v tej krizi pridobil največ. Za zdaj še najbolje kaže Kitajski, pa Indiji in tudi državam l. Amerike se je hitro uspelo izviti iz gospodarske krize. Po drugi strani je Rusija zelo hitro izgubila zelo veliko, čeprav zadnje četrtletje že kaže hitro rast, države Evropske unije pa ostajajo ujete v počasni rasti, s katero bodo dolgoročno le stežka tekmovale z bolj uspešnimi deli sveta.

Če se vrnemo k republikanski stranki, je jasno, da bodo v prihodnosti imeli veliko težav. Za zdaj ni videti, da bi že imeli kandidata, s katerim bi leta 2012 lahko konkurirali Baracku Obami, če pa se bo gospodarstvo popravilo, bodo imeli še manj možnosti, ne glede na vso sovraštvo, ki so ga vzbudili ob predlogih za reformo zdravstvenega sistema. Seveda, če se bo ameriški imperij po svetu zapletel v preveč spopadov in bo cena previsoka ter bo to vplivalo na ameriško gospodarstvo, bodo demokratski volivci mnogo manj pripravljeni podpreti svoje kandidate, kar bo republikancem prineslo nekaj prednosti, saj so njihovi volivci bolj pripravljeni podpirati vojne po svetu. Če se spomnimo na Clintonova leta, je to malo presenetljivo, saj so tedaj bili prej pripravljeni podpreti izolacionizem, a enajsti september in vojna proti terorizmu sta spremenili marsikaj.

Republikanska stranka bo kmalu morala najti vsaj nekaj osebnosti in si poiskati vsaj nekaj tem, s katerimi bo lahko konkurirala demokratom in v trenutku njihove šibkosti, le to tudi izkoristila.