Nekako se ne morem strinjati  z referendumom, ki bi omejil plače sodnikom. Opozicija je opozorila na nepravičnost višanja plač sodnikom, medtem ko večina prebivalstva trpi od zamrznitev, znižanj plač ali celo izgube zaposlitve in ko država resnično mora varčevati, če noče ustvariti ogromnega dolga, ki ga bomo dolgoročno potem plačevali vsi.

Da, razprava je nujno potrebna, a kam bomo prišli, če bodo državljani o plačah državnih uslužbencev, učiteljev, zdravnikov, sodnikov, celo politikov, odločali na referendumih? Nekako mi to diši na razredni boj, ki ga že zdaj imamo dovolj. Ne verjamete? Kaj pa je vsa ta gonja, da si zdravniki zaslužijo takšne in takšne plače in so pač več vredni kot smetarji, kot definiranje, kateri razred ljudi je v tej državi bolj pomemben in si zato zasluži večji del skupne pogače! Če bomo s tem nadaljevali, utegnejo stvari postati res grde, saj, zakaj pa delavci Gorenja ne bi odločali o višini plače predsednika vlade in mu namenili 800 evrov mesečno.

Vse skupaj kaže na problem vlade, ki ne zna bolj jasno povedati, da bo varčevala povsod, ne samo pri nižjih delih javnega sektorja, potem pa se zdi, kot da bodo eni plačevali ceno vzdrževanja bolj vzdržnega proračuna, drugi pa bodo veselo zapravljali naprej in se veselili še višjih plač. In to v času gospodarske krize. Referenduma vejetno ne bo, upamo pa lahko, da bo vlada pokazala kaj zdrave pameti in bo pravična do vseh, ne pa da si bo z denarjem  kupovala lojalnost nekaterih.