Spomnim se časa, bilo je v prvem letniku FDV-ja, ko je ameriški izolacionizem veljal skoraj za žaljivko. Bilo je to po vojni proti ZRJ, ko je bila naveza Američanov in Evropejcev še trdna. Bilo je to v prvih dneh vladavine Georga Busha, ki je obetala bolj ponižno ameriško zunanjo politiko. Bilo je to v časih, ko so se profesorji in asistenti zgražali nad možnostjo, da bi ZDA svet pustile pri miru in se umaknite v varnost svojih meja. Da, to je bilo preden so se George Bush in njegovi odločili zavladati obsežnim predelom Azije.

Zdaj, v osmem mesecu leta 2009, ni v ameriški politiki ne duha ne sluha izolacionizmu. Da, vem, tam je Ron Paul, tam nekje je še Ralph Nader, tudi nekaj spletnih strani, ki poudarjajo, da se ZDA morajo v prvi meri brigati zase, obstaja. Toda v obeh glavnih strankah, in druge so tako ali tako nepomembne, verjamejo, da je ameriška prisotnost po svetu nujno potrebna, da brez Američanov ne more biti svetovnega miru. In se vprašam, kaj za vraga se je zgodilo, da nikjer več ni izolacionistov? Saj, ZDA bi veliko pridobile, če bi breme edine svetovne velesile pustile ležati v iraški puščavi in bi se doma odločile reformirati in nadgraditi institucije in infrastrukturo. Tiste stotine milijard $, ki zdaj gredo za nekaj sto vojaških oporišč po svetu, za vojne in za razvoj orožja, ki bi bilo uporabno samo v jedrski vojni, bi lahko šle za mostove, železnice, razvoj, če ne za drugo, v zniževanje davkov. Celotno zdravstveno reformo bi Američani z lahkoto financirali, če bi se odrekli svojim imperialnim ambicijam. Tako ali tako jih te namreč stanejo več, kot jim prinesejo koristi. A to velja le za nižje in srednje sloje.

Namreč, jasno je, da nekateri z imperijem ogromno pridobivajo. So v manjšini, vendar zavzemajo ključne položaje. Ti bodo seveda branili svoje interese. Kar je zanimivo, je da vse tiste množice, ki bi rade imele samo mir in delo, ne najdejo nikogar dovolj karizmatičnega in močnega, da bi zagovarjal njihove interese, da bi vztrajal pri manjši vlogi ZDA v svetu in v manjši porabi davkoplačevalskega denarja v podporo raznim diktaturam (kot npr. Egiptu), apartheid državam (Izrael) in kaos državam (Afganistan) in imperiju vojaških oporišč.

Se bo to kdaj spremenilo? Morajo ZDA res propasti, da bi se zamenjale politične elite?