Ni pričakovati, da bi se vlada razletela. Navsezadnje je prav fino biti poslanec in kdo bi v teh kriznih časih hotel ogroziti svojo prihodnost, tako da parlamentarci ne bodo za pretrese in predčasne volitve, vladni ministri pa se tudi raje držijo svojega stolčka, kakor da bi si začeli iskati novo zaposlitev.

Vlada je pomotoma predvajala svoje zasedanje. To s pomoto je seveda zelo sumljivo, saj smo pred kratkim izvedeli, da je za napadom na Golobiča v primeru Ultra prej ko ne Veselinovič, morebiti pa celo sama predsednica LDS-a, ki jo po drugi strani opozicijski voditelj obtožuje, da se proti njemu gre maščevanje, s tem da ga policija vabi na brezpredmetne pogovore (ker, zgodilo se ne bo nič). Kar smo lahko izvedeli, je da vlada ni sposobna krčiti javne uprave, čeprav je seveda veliko vprašanje, če krčenje javne uprave res kakorkoli pomaga gospodarstvu, razen v mislih tistih gorečnežev, ki imajo za vsako priliko pripravljen odgovor nižanja davkov in klestenja države.

Tisto o žolčni debati in o tem, da Pahor ni sposoben utišati svojih ministrov, je čisto mimo, saj na podlagi enega posnetka ne moremo vedeti, kaj se  v resnici godi, niti kakšni so pravi odnosi v koaliciji. Za zdaj je videti, kot da gre za spopad med LDS-om in Zaresom, pri čemer so dovoljena vsa sredstva, medtem ko Pahor skuša s kompromisi prebroditi najhujše. Je pač tako, da so apetiti ogromni, strank pri koritu pa je za odtenek preveč.

Pri tem gre opozoriti na Katarino Kresal, ki očitno igra zelo nevarno igro. Ne bi čudilo, če bi bila prav ona ali kdo iz njenega ozadja, za vsemi temi mini afericami. Da gre za sposobno političarko, je bilo že nekaj časa jasno, če  gre za izredno brezobzirno, bomo pa še videli. Seveda gre tukaj predvsem za boj stranke LDS za prevlado, kar se lahko zgodi le sčasoma, kakor tudi njihovi tekmeci v Zaresu lahko enako počasi napredujejo proti vrhu, kjer je zdaj zasidrana SD. Vsekakor gre za dolgoročni projekt, ki ga skoraj ni mogoče doseči do naslednjih volitev, sploh pa ne brez omejitve konkurentov in predvsem predsednika vlade, ki še zmerom zaupa določeno zaupanje kot nekdo, ki nima masla na glavi, čeprav ne kaže kakšne posebne sposobnosti za odločno vodenje vlade. Borut Pahor, kakor že kar nekaj časa doslej, je tarča kampanje, s katero se skuša pomagati njegovim tekmecem na levici. Le spomnimo se, kako težko je bilo mnogim priznati, da je nesporni vodja levice, čeprav se je njegova stranka tedaj po razpadu LDS-a okrepila.

Vse kaže na to, da nas čakajo zanimivi časi.