Navada je že, da razne diktature, ki so skozi zgodovino, ali pa še dandanes, zatirajo svoje podložnike, razni desničarji imenujejo za komunistične ali socialistične. Da, zelo radi uporabijo povezavo komunizma in diktature, s tem pa doma grozijo svojim sosedom, kaj vse se jim bo zgodilo, če bodo delavci dobili malo več pravic, če bodo sindikati močnejši ali pa bodo socialistične stranke prevzele oblast. Zanimivo, da se nikdar ne spomnijo kakšne diktature označiti za kapitalistično?

Pa vendar bi lahko Kitajsko prav tako kot za komunistično diktaturo  označili tudi za kapitalistično. Kdo pa pravi, da prosti trg, kot si ga zamišljajo razni njegovi verniki, ne more iti skupaj s policijsko državo. Saj, če pogledate podrobno, ima ta prosti trg kar nekaj varoval, s katerimi onemogoča nižjim slojem, da bi dejansko uspeli, ima pa na voljo tudi kar nekaj sredstev, s katerimi onemogoča svoje tekmece. Tisti, ki v Pinochetovem Čilu vidijo znanilca lepše dobe, tudi ne bi smeli imeti veliko pomislekov ob kitajskem urejanju zadev, saj navsezadnje tam deluje ogromno velikih korporacij iz zahodnih držav, ki jih ne brigajo človekove pravice, pa pa vidijo samo velike dobičke.

Tudi to, da nikoli ne slišimo izraza kapitalistične diktature, ima velik pomen in kaže na to, kako zelo zagovorniki prostega trga, beri privilegijev ozkega sloja bogatašev na vrhu, obvladujejo govorico ne samo medijev, pač pa celotne družbe.