Po sporazumu se morajo ameriški vojaki do torka umakniti iz iraških mest. To predstavlja veliko prelomnico v odnosih med iraškimi oblastmi in ZDA, saj bodo Iračani odslej morali sami skrbeti za mir po mestih, po drugi strani pa bo za njih to tudi pomemben korak proti samostojnosti. Vendar pa Američani ne bodo šli prav daleč.

Po besedah ameriškega generala Roberta Caslena, bodo ameriški vojaki obkolili iraška mesta, saj bodo operirali iz oporišč na podeželju. V primeru, da Iračani sami ne bi zmogli nadzorovati razmer, pa bodo lahko tudi takoj posegli v dogajanje. V Mosulu bodo vojaki še naprej ostali, saj so tam razmere še preveč nestabilne. Pravi, dokončni umik ameriških sil bi naj prišel šele do leta 2011.

Po letih vojne, se ameriške oblasti trudijo ohraniti obraz v vojni, ki so jo dejansko izgubile. Potem, ko so oblast predale šiitski večini, kar je bilo z uvajanjem demokracije seveda pričakovano, so ameriški strategi kasneje začeli podkupovati sunitske upornike, s čimer so osamili radikalne sile in si tako zagotovili večji mir. Napadi niso povsem ponehali, kar dokazujejo tudi eksplozije v tem tednu, je pa prišlo do umiritve, ki je služila predvsem za razglasitev zmage pa tudi mediji so skoraj povsem utihnili o dogajanju. Zdaj pač vsi govorijo samo še o Afganistanu, pa še to ne pretirano.

Pokazalo se je, da so vojne tudi medijske operacije in da lahko skoraj povsem izginejo iz zavesti, če se o njih ne poroča. Tako Irak dejansko ni več tako zelo pomemben, čeprav je umrlo na tisoče ljudi in je požrl velik del ameriškega proračuna, zaradi česar ni bilo in še ni denarja za druge, bolj pomembne projekte doma. Spomnimo se, da je na začetku kot ‘breaking news’ veljala skoraj vsaka smrt ameriškega vojaka, medtem ko je zdaj že skoraj prezrt napad z nekaj deset mrtvimi Iračani, medtem ko se na padle ameriške vojake nihče več ne ozira, čeprav zanje ubijanja še nikakor ni konec. Kdo bi lahko celo trdil, da bi Američani že zdavnaj lahko zabeležili zmago, če bi vsem medijem preprečili vstop v iraško klavnico in bi preprosto lagali o dogodkih na terenu, hkrati pa uporabljali bolj brutalno strategijo uničevanja upornikov, recimo da podobno tisti, ki so jo Rusi uporabili v Čečeniji in potem posledično tudi zmagali.

Zdaj se zdi, da Američanom ni več toliko do Iraka in da je vse, kar ostaja, vprašanje koliko vojaških oporišč bodo obdržali v državi. Prisotnost ameriških sil je zelo pomembna za nadzor nad celotno regijo in težko se bodo temu odrekli. Pri tem upajo, da se šiitska večina ne bo pretirano vezala na sosednji Teheran in da notranja trenja v državi ne bodo privedla do državljanske vojne, hkrati pa, da bodo lahko v prihodnosti vsaj delno vplivali na iraške oblasti. Na popolni umik bržkone ne mislijo.