Slovenija je tudi uradno v recesiji. Bilo je pričakovati, da se naša majhna dežela ne bo mogla izogniti svetovnim gospodarskim pretresom. V prvem četrtletju leta 2009 je BDP padel za 6,4%, drugo zaporedno četrtletje, ko se gospodarstvo krči.

Slovenska vlada nima na voljo veliko sredstev, da bi preprečila nadaljevanje recesije, saj je država vpeta v svetovno gospodarstvo in odvisna od dogodkov zunaj svojih meja. Kljub temu bo zgovarjanje na zunanje vplive težko uspešno, ko se bodo vrste brezposelnih daljšale in bo nevarnost socialnih nemirov vedno večja. Pritisk na koalicijo bo večji, predsednik vlade Borut Pahor pa bo moral prej kot slej potegniti kakšno bolj odmevno potezo, ki bo vsaj nakazovala, da počne nekaj v smeri ublažitve krize. Do zdaj je namreč vtis povsem nasproten, kar samo koristi največji opozicijski stranki.

Bo vlada vzdržala? Če kaj, se je Pahor do zdaj pokazal kot zmagovalec, kot nekdo, ki zna preživeti pritiske in se obdržati na vrhu. Toda to bo znal storiti tudi s povezovanjem s včerajšnjimi nasprotniki, kar bi utegnilo pomeniti veliko koalicijo s SDS-om, kot zadnjo rešitev v objemu nekakšne vlade narodne enotnosti v trenutkih hudih napetosti. Za zdaj seveda interesi strank v koaliciji le to še vedno trdno držijo skupaj in jo bodo še kar nekaj časa.

Zanimivo, da se vlada ne odloča za kakšne bolj radikalne reforme, saj je zdaj ko vse gre na slabše, še najbolj priročno uvajati takšne spremembe, da bo država v prihodnje bolje pripravljena na izzive, hkrati pa tudi ni tako zelo težko pustiti določenim sistemom, da preprosto propadejo in nehajo biti črne luknje, v katere se steka ogromno denarja, pa bore malo vrača. Na žalost ni videti, da bi bilo najti kaj poguma potrebnega za takšno delovanje.

In tako se zdi, da je slovenska vlada le nemočen mornar, ki je izpustil krmilo in pušča, da ga razburkano morje zanaša sem ter tja.