Lepo, da se kandidati za poslance strinjajo, da Evropski parlament potrebuje samo en sedež. Varčevati je potrebno na vseh področjih, po drugi strani pa ni ravno pametno, da se poslanci vozijo iz enega mesta v drugo. Vendar pa ne pričakujem, da se bo na tem področju res kaj zgodilo, tudi če se vsi slovenski poslanci za kaj takšnega zavzemajo. Ko ima birokracija enkrat nekaj v svojih rokah, to zelo težko spusti.

V današnjem soočenju na RTV Slovenija me je zanimal predvsem spopad na relaciji Zares – SD, torej med Lahovnikom in Fajonovo. Zanimivo predvsem, ker bodo evropske volitve po mojem mnenju še en spopad za prevlado med obema strankama. Za zdaj ne kaže ravno, da bi Zares dohiteval SD in tudi Golobič se ne približuje Pahorju, ampak na dolgi rok je to vsekakor spopad, ki ga kaže pozorno opazovati. Od tega spopada bo namreč odvisna prihodnost slovenske levice in ostrine odnosov do političnih tekmecev na drugi strani delitvene črte (po slovensko) levo-desno.

Oba, Matej Lahovnik in Tanja Fajon, sta se izkazala v svojih odgovorih (kolikor sta se pač lahko) in sta si bila precej enakopravna. Čeprav, Lahovniku kot gospodarskemu ministru gre šteti v minus, da se za mesto poslanca poteguje, ko bi moral reševati gospodarstvo. Na nek način se zdi, kakor da beži s potapljajoče se barke. Seveda niti nima veliko možnosti, da bi njegova kandidatura uspela, saj bi se moral vanj uvrstiti na podlagi preferenčnih glasov. Zaresu pač ne kaže, da bi lahko dobil dve poslanski mesti, tako da mora Lahovnik prehiteti Vajgla. Na žalost ni ravno videti, da bi veliko Slovencev vedelo, da lahko s preferenčnimi glasovi spremeni vrstni red na strankarski listi.

Tanja Fajon daje vtis ženske, ki ve kaj govori. Pa kako bi tudi bilo drugače, delovanje EP je spremljala kot novinarka in mogoče ji gre kot plus šteti, da je na vse skupaj gledala z določeno distanco. Tudi izobrazbo ima primerno, saj je na pariški univerzi magistrirala na področju mednarodne politike. Vprašali bi se lahko edino, ali je prav, da se novinarji spreminjajo v politike. Pahor je tako njo kot Thalerja očitno izbral na podlagi prepoznavnosti, ne pa kot strankarska vojščaka, saj nista člana SD-ja, da pa Fajonova kandidira na listi te stranke, pa tudi nekaj pomeni.

Tanja Fajon bo skoraj zagotovo prišla v Evropski parlament, medtem ko ima Matej Lahovnik  bolj malo možnosti, saj se mora boriti na dveh frontah, torej proti tekmecem v lastni stranki in proti vsem drugim tudi. Zelo velika ovira.

Ob vsem tem bi prav rad vedel, ali gre podporo političnim strankam in kandidatom, kot jo kažejo zadnje ankete, videti v okviru podpore političnim strankam v Sloveniji, v okviru podpore vidnejšim članom političnih strank (Pahor, Janša, Golobič, Kresal) ali celo v okviru prepoznavnosti kandidatov za evropske poslance. Slednje se mi zdi še najmanj verjetno.