Ena poučna o kolektivnih farmah in o kmetijah v zasebni lasti

Hkrati so bile privatne mikrokmetije, ki jih je Hruščov občasno spodbujal, skoraj neprijetno uspešne: na začetku šestdesetih so na treh odstotkih obdelovalnih površin proizvedli več kot tretjino kmetijskih pridelkov. Leta 1965 sta dve tretjini krompirja, zaužitega v ZSSR, in tri četrtine jajc prišle iz zasebnih kmetij.

Sem pobral  iz knjige Tonija Judta, Povojna Evropa. Me res zanima, če to drži, sicer pa bi glede na človeško naravo tudi bilo logično. Ena izmed dobrih posledic preloma v odnosih med Jugoslavijo in SZ leta 1948 je bila tudi opustitev kolektivizacije kmetijstva, ki je veliko pripomogla k temu, da je na primer Slovenija po koncu komunizma bila bogatejša od držav vzhodnega bloka, ki so se bolj trdno držale sovjetskih napotkov. Še posebej poučno je nazadovanje Češke, pred vojno razvite demokracije in ene bogatejših evropskih držav.

Najhujša stvar, ki je komunistične režime v vzhodni Evropi doletela, je bilo prav fanatično vztrajanje pri eni komunistični veri, po kateri je vsaka še tako nepomembna  zasebna lastnina bila nevarna. Da ne omenjamo norega planiranja, ki bi celo lahko delovalo, če planerji ne bi bili tako zaslepljeni z izgradnjo težke industrije tudi tam, kjer za kaj takšnega ni bilo potrebe. Pa bi verjetno komunizem z nekaj manjšimi spremembami lahko mnogo bolje deloval.

Share/Bookmark

3 Comment(s)

  1. Agrarne spremembe, ki so jih uvedli, so botrovale neuspehu masovnega kmetijstva. Takrat so recimo izpraznili Aralsko jezero in ob enem zasolili rodovitno zemljo.

    romunov | Mar 18, 2009 | Reply

  2. In bo Aralsko jezero sploh preživelo ta poseg?

    Jin | Mar 18, 2009 | Reply

  3. Jezero ostaja, vendar samo v zelo okrnjeni površini. Trudijo se, da bi povrnili v prvotno stanje, tako glede površine kot tudi slanosti in drugih dejavnikov. Ker so Rusi preusmerili reke je slanost v jezeru narasla in presega vrednosti, ki bi jih tam živeči organizmi lahko prenašali. Vrnitev v prvotno stanje bo dolgotrajen proces, saj bo potrebno zelo veliko časa, da se vzpostavijo stabilne združbe živih organizmov.

    Pri jezerih pa je najbolj zanimivo to, da praktično vsako jezero eventuelno “umre”. Procesi v jezeru povzročijo, da le-to postaja vedno plitkejše in se eventuelno spremeni v kopno. Zato so Mostiščarji veslali po Ljubljanskem barju in dolga leta so izkoriščali šoto za kurjavo. Z globino jezera se ta proces podaljšuje. Ohridsko jezero v Makedoniji/Albaniji je zelo globoko in posledično zelo staro (ker ni še “dozorelo”)! Tako da glede jezer se mogoče včasih ni preveč za sekirat. :)

    romunov | Mar 19, 2009 | Reply

Post a Comment