Potem, ko je mednarodno sodišče ICC kot prvemu predsedniku, ki je še na oblasti, sudanskemu Omarju al-Bashirju na vrat obesilo nalog za aretacijo za zločine, ki so jih storili on in njegovi ljudje, se je režim odzval z izganjanjem mednarodnih humanitarnih skupin. Pretekli teden jih je državo moralo zapustiti trinajst, sudanske oblasti pa so to dejanje obrazložile kot izganjanje ljudi, ki škodijo sudanski varnosti.

S tem je režim ogrozil vse tiste, katerim so te organizacije pomagale, toda kakšnega posebnega obžalovanja ni pričakovati. Navsezadnje je samo v Darfurju umrlo okoli 300000 ljudi, z domov pa jih je bilo pregnanih čez dva milijona. Zdaj bi naj zaradi odhoda teh humanitarnih organizacij bilo ogroženih okoli milijon ljudi.  Znova pa se je na ta način odprla sudanska zgodba, ki nam jo nekateri hočejo spremeniti v bolj vroče posredovanje zahodnih sil na strani vseh tistih, ki so v preteklih letih, in teh je vsekakor bilo veliko, trpeli krvoločnost sudanskih oblasti. Se bo tokrat torej kaj zgodilo?

Malo verjetno. Dejstvo je, da afriške in muslimanske države niso ravno navdušene nad odločitvijo sodišča in da se zaradi ameriškega posredovanja v Iraku zdaj vsak najmanjši diktator lahko sprašuje, zakaj bi morali iti v zapor, če tam ni Bush. Absurdno, seveda, saj ameriški zločini v njihovi vojni proti terorizmu nikakor ne zmanjšujejo pomena zločinov številnih diktatorjev tega sveta. A stvar je takšna, da zelo veliko ljudi zdaj kupuje to razlago in je pripravljeno podpirati zločince, če so ti le s kakšno besedo ali dvema pripravljeni preklinjati zahod z ZDA na čelu. Povrhu je zaradi nasprotujočih si interesov velikih sil v svetu, zadnje čase vedno tako, da se lahko skoraj vsaka država, ki se najde kot tarča ameriških kritik, nadeja podpore Kitajske in Rusije. Videli bomo, če bo ameriško podobo v svetu uspelo popraviti Baracku Obami, sploh pa, če se bodo v bližnji prihodnosti vrnile tako imenovane humanitarne intervencije in če bodo te uživale kaj podpore med širšim prebivalstvom.

Med pogovorom z generalnim sekretarjem ZN, je ameriški predsednik Barack Obama poudaril ‘kako pomembno je iz naše perspektive poslati močno in enotno mednarodno sporočilo, da ni sprejemljivo postaviti na kocko toliko človeških življenj in da moramo biti sposobni te mednarodne organizacije poslati nazaj na teren.’ Problem je, da takšnega mednarodnega sporočila ni mogoče dobiti. Vse kar je, so nekateri glasovi iz zahodnih prestolnic in številni aktivisti, to pa v teh časih vedno manj pomeni mednarodno skupnost.

Zato je pričakovati, da bo sudanska zgodba kmalu spet poniknila, več pa bo govora o Afganistanu in o ameriškem umiku iz Iraka, ki se utegne še zelo zavleči.