Julija Timošenko, predsednica ukrajinske vlade, ob rob vedno večjim gospodarskim težavam v Ukrajini in po vsej Evropi, piše o četrtem francoskem trenutku v novejši zgodovini Evrope. Francija je po vojni storila marsikaj za enotnost zahodne Evrope, najprej z integracijo zahodne Nemčije in z evropskim projektom, ki se je začel z evropsko skupnostjo za premog in jeklo (prej bi lahko rekli, da je bila od začetka do Nemčije sovražna Francija v to preprosto prisiljena). Zdaj, v časih gospodarske krize, je prišel četrti takšen trenutek, ko bi Francija morala pokazati svoje vodstvo:

It is now urgent that the insights that have animated Franco-German relations be applied to all of Central and Eastern Europe. Only by securing the European identity of this entire region, and by anchoring the growing Russo-German relationship in a European context, can the European Union continue on its path of stability and prosperity. Only by reinforcing open trading and financial relations across Europe can we hope to subdue today’s crisis. For it is in no European country’s interest, or in the interest of the EU as a whole, that Central and Eastern Europe feel that they have been cast adrift or that Germany and Russia fixate on each other in this time of crisis.

Timošenkova piše o pomembnosti evropske enotnosti in opozarja pred zapiranjem v protekcionizem. Pri tem, kot poudarja, ne izhaja samo iz ukrajinske pozicije, pač pa bi pomoč zahodne Evrope vzhodni Evropi pomagala vsem.

The first lesson of European unity is that times of crisis must draw the continent closer together, not divide it through protectionism, competitive devaluations, and expulsions of immigrants. Similarly, the euro must not be allowed to become an Iron Curtain that consigns non-members to a high-risk zone where investors dare not venture.

Velik pomen daje tudi izgradnji odnosov z Rusijo in preprečitvi, da bi prišlo do tesnega in neposrednega rusko nemškega sodelovanja, ki bi obšlo druge in bi se odvijalo zunaj konteksta Evropske Unije.