Nizozemskega politika, ki je ustvaril 17 minutni film Fitna, v katerem je Islam označil za religijo nasilja? Zgodilo se mu je namreč, da ga zaradi njegovih negativnih pogledov na Islam niso pustili v Britanijo. Dežela svobode pa to.

Philip Johnston se v Telegraphu sprašuje:

Mar je zdaj stališče Velike Britanije, da lahko ljudje, ki podpirajo samomorilske napadalce in jihad, svoje mnenje oznanijo brez grožnje kazenske odgovornosti, medtem ko tisti, ki jim nasprotujejo, tega ne morejo?

Potrebno bi bilo malo manj dvoličnosti, malo več spoštovanja osnovnih vrednot, ki so ne samo Veliko Britanijo, pač pa večino Evrope in njenih podaljškov po vsem svetu naredile za tako razvito in svobodno, kot je. Gotovo, lahko bi Wildersa obtožili, da med ljudi seje sovraštvo. Dobro, toda potem je potrebno z enako mero obsojati tudi one na drugi strani, ki množično protestirajo proti nekim neokusnim karikaturam in pri tem grozijo s smrtjo in z novim holokavstom, če se neverniki ne bomo spreobrnili, padli na kolena in priznali, da se je možno norčevati iz vsega, samo iz njihove religije miru ne.

Stvari niso tako preproste, kot jih slikajo razni neofašisti, ki v zadnjih letih na podlagi sovraštva do muslimanov gradijo svojo politično podobo in si pridobivajo čedalje več podpore. Je pa res, da imajo mnogokrat prav vsaj  v tem, da se vladajoče sile po vsej Evropi v strahu pred posledicami velikokrat raje uklonijo radikalnim silam znotraj muslimanskega prebivalstva, namesto da bi na njihove grožnje odgovorile s silo in nepridiprave strpale v zapor, kamor tudi spadajo. V naši Evropi, ki je skozi dala dovolj verskih vojn in kjer so si naši predniki krvavo priborili pravice, ki jih zdaj uživamo vsi, ni mesta za  sovraštvo, kakršno se velikokrat širi iz ust tistih, ki menijo, da nas lahko ustrahujejo.

Pri tem je potrebno biti previden in ne trpati vseh muslimanov v isti koš, kakor si tudi mi ne bi želeli, da nas vse Slovence ali Evropejce kdo trpa v isti koš. Iskati moramo sogovornike in ti so nam lahko le tisti, ki verjamejo, da je v družbi nujno potreben prostor za raznolika mnenja, tudi če se z njimi ne strinjamo. Vsi tisti muslimani, ki so jim pri srcu naše vrednote, so vsekakor dobrodošli in tako oni, kot mi, se moramo naučiti sobivati, ne da bi drug drugega pretirano prizadeli, kadar bi nam na pamet padlo izpovedovati svoje nasprotovanje drugačnim pogledom na svet.

Kar se pa tiče fanatikov, no, nič nas ne bi smelo brigati, kaj si mislijo oni. Za ljudi, ki bi rade volje pobijali drugače misleče ali k takšnim sprevrženim dejanjem spodbujali druge, je primeren zapor, ali pa če to ne pomaga, vislice ali krogla.

Bilo bi dobro, če bi politična levica v Evropi to končno spoznala in politični desnici iz rok vzela orožje, ki jim zadnje čase tako zelo koristi. Navsezadnje so stvari prav perverzno obrnjene. Sile, ki so se vedno borile za čim več svobode za posameznika, za svobodo izražanja, za enakopravnost med spoloma, zdaj velikokrat zapadejo neumnemu sovraštvu do svojih političnih tekmecev na desnici in zaradi tega molčijo ali celo podpirajo ljudi, ki so v osnovi še mnogo hujši kot vse kar lahko neofašistični blok v Evropi proizvede. Morali pa bi prevzeti vajeti boja proti fanatikom in se postaviti na čelo vseh, ki jim je ljuba svoboda.