Ko Obama in demokrati poizkušajo Američanom pripeljati novi New Deal, je jasno, da se njihovi nasprotniki spominjajo prvega New Deala in predsednika, ki je bil najbolj zasluženj zanj. Seveda ni pričakovati, da bi o tem govorili kakorkoli pozitivno. Vodja senatne manjšine, republikanec Mitch McConnell, je tako izjavil:

Ampak ena izmed dobrih stvari branja zgodovine je, da se veliko naučiš. In zagotovo vemo, da veliki programi New Deala niso delovali. Leta 1940 je bila nezaposlenost še vedno 15%. In, ekonomisti se splošno strinjajo, da nas je iz depresije izvlekel začetek druge svetovne vojne.

Seveda, ti ekonomisti, ki se na splošno strinjajo, so gotovo isti, ki so tako veselo ploskali zadnjih osem let, ko so ZDA izgubile več kot štiri milijone zaposlitev, podvojile dolg, nam prinesle to veselo krizo, v kateri smo zdaj…. Ampak to ni pomembno, zdaj so novi časi in nova oblast si prizadeva popraviti storjeno škodo. Jasno pa je, da se bo o Rooseveltu še veliko govorilo in tisti, ki sveto verjamejo, da nižanje davkov in uničevanje države, pa četudi zavoljo tega trpi vsa infrastruktura, v resnici spodbuja gospodarsko rast,  bodo z vso silo tolkli po predsedniku, ki se je s svojim ambicioznim programom spravil na veliko gospodarsko krizo.

Na nek način je zopet leto 1929 in stare debate se obnavljajo v povsem novih časih.