If the people raise a great howl against my barbarity and cruelty, I will answer that war is war, and not popularity seeking.

William Tecumseh Sherman

Živimo v časih, ko radi verjamemo, da bi celo vojna morala biti pravična, spodobna, obzirna do civilistov in nedolžnih. Na nek način se vsi skupaj slepimo. Vojna je pekel, je izjavil Sherman.

Resnica je takšna, da bi mnogo sodobnih vojn bilo mogoče zmagati, če bi se večja sila odločila biti bolj brezobzirna. Če si pogledamo vojno v Čečeniji, je jasno, da je Putin slavil zmago, ker je ruska vojska delovala brutalno. Če bi se na vsakem koraku ozirala na civilne žrtve, bi zdaj Čečenija bila že samostojna, pa še Dagestan bi pobegnil ruski oblasti. Rečemo lahko, da je vojna ne samo stvar volje, temveč tudi stvar pripravljenosti biti okruten.

Na nek način se je lepo slepiti, da smo lahko v vojnah častni in pošteni in se obnašamo viteško, da lahko gledamo tudi na nedolžne, toda, resnica je takšna, da si to lahko privoščimo le, če smo tako zelo močni, da nas to ne bo stalo poraza ali pa poraz ne bo bistveno vplival na nas. Torej, to si lahko privoščijo le velesile, ki operirajo v deželah, ki niso in nikdar niso bile njihove. Kaj pa je bilo Britaniji, če je izgubila Malezijo ali Franciji, če je izgubila Alžirijo? Dejansko nič. Zato je bil poraz možen, tudi če je šlo za boj velesile proti nekemu odporniškemu gibanju. Če bi se to godilo v sami Franciji, bi poraz pomenil uničenje države in tako si oblast tega ne bi mogla dovoliti.

Živimo v mehurčku, ki bo vsak čas počil. In to krvavo. Prej ali slej se bomo soočili z vojno na življenje in smrt. Kakor kaže zahodnim državam zaradi njihovega dosedanjega prenaprezanja in ogromne imigracije, ter krepitve drugih velikih sil, bo ena izmed naslednjih vojn vojna preživetja. Tedaj se bo politika morala soočiti z dilemo, ali masovno pobijati in zmagati, ali pa upoštevati pravice nasprotnikovega prebivalstva in izginiti.

Lahko rečemo, da je med večjimi silami edina možna oblika vojne za popolno zmago le totalna vojna. Na kratko, v razvitih državah vojni služi tudi vsak davkoplačevalec, vsak delavec v tovarni in je kot tak dobra tarča nasprotnikovih vojakov. Za zmago ni potrebno le uničiti nasprotnikove oborožene sile, pač pa uničiti tudi vse, kar jo podpira, infrastrukturo, industrijo, kmetije, prebivalstvo. Prav to nam je že dokazala druga svetovna vojna in bilo bi prav, da se tega zavemo.   To spoznanje je res grozno, zato pa ni nič manj resnično.

Ko torej gledamo fotografije in posnetke grozodejstev v Gazi, moramo vedeti, da je lahko še mnogo, mnogo huje in da prej ali slej tudi bo.