Se še kdaj spomnite kadilcev?
By Jin on Jan 3, 2009 in Notranja politika, Razmišljanja
Gotovo, zakon je šel skozi. Bilo je veliko mrmranja, veliko groženj o koncu številnih lokalov, kar se potem ni tako uresničilo, ko je bilo napovedano, a eno lekcijo si vendarle gre zapomniti. Svobodo posameznika, da se uničuje kakor ga je volja, je vendarle dokaj enostavno omejiti. Sploh v Sloveniji.
Zdaj o tem ni več veliko govora. Mi nekadilci se še najmanj ubadamo s tem, če v lokalih ni več zakajeno. Sploh, ker večina nekadilcev, v to sem prepričan, itak nikoli ni hodila po lokalih. Da, da, nekadilci so dosegli briljantno zmago, z njimi pa je tudi država uspela vsaj malo omejiti zelo grdo razvado. Če bo zaradi tega kaj več zdravih prebivalcev Slovenije, ki bodo manj obremenjevali zdravstveni sistem, bomo še videli.
Potrebno se je vprašati, do kod ima država v imenu zdravja svojih prebivalcev pravico urejati njihova življenja. Glavni problem zakona, ki prepoveduje kajenje v javnih zaprtih prostorih, ni v tem, da se s tem varuje nekadilce, pač pa da se ne dopusti kadilcem, da se skupinsko zastrupljajo tam kjer jim to pač paše in kjer slučajno ni zraven nobenega nekadilca. Problem je v tem, da ni lokalov namenjenih samo kadilcem. Seveda so si potem sami krivi za posledice in jih je tako tudi potrebno obravnavati. Ne more nekdo, ki se je celo življenje kljub opozorilom zastrupljal, imeti enakega dostopa do zdravstvenih storitev kot nekdo, ki je živel odgovorno.
Tukaj se lahko dotaknemo naslednjega možnega bojišča v omejevanju pravice posameznika do nezdravega življenja. To je nezdrava hrana, zaradi katere je ogromno bolezni srca in ožilja. Bomo v prihodnosti videli napad na verige restavracij s hitro prehrano? Temelji so namreč že položeni.
Kajenje je nekje na pol poti med nezdravo prehrano in heroinom. Na eni strani spektra so tisti, ki bi radi, da se prepove McDonalse; na drugem ekstremu tisti, ki bi legalizirali vse droge. Vendar je najvec takih, ki se jim zdi *splosna* prepoved uzivanja heroina sprejemljiva (ali celo nujna), prepoved kajenja izkljucno v *javnih* prostorih pa nesprejemljiv paternalizem. Kaj pa varnostni pasovi, zakaj je v takih primerih ok, da drzava skrbi za nase zdravje?
Tea | Jan 3, 2009 | Reply
Dejansko ni (glede varnostnih pasov), če gledamo samo na to, da si posameznik škodi sam. Gre za to, da si država jemlje pravico in si celo šteje v dolžnost, da varuje svoje državljane pred samimi sabo.
Dejansko je to kar logično. V interesu države je, da ima čim več zdravih in produktivnih državljanov in pri tem seveda omejuje njihovo svobodo biti samouničujoči bebci.
Vprašanje je vedno to, do kod lahko seže ta skrb države in kje leži svoboda posameznika. Vprašanje prepovedi kajenja je v bistvu zelo ideološko vprašanje. Nekdo, ki verjame v kolektiv, v skupnost, skrbi za dobrobit te skupnosti in mu je pomembno, kako se obnašajo drugi. Nekdo, ki mu je mar samo za posameznika, se bolj boji vmešavanja države v njegovo življenje in mu čisto nič ni mar za to, kaj počnejo drugi, dokler to ne škodi njemu.
Še celo več, to bi lahko prevedli na pogled na gospodarstvo. Eni bi rekli, da mora država regulirati vse kar se godi in preprečiti, da bi potrošniki sploh imeli na izbiro zanič produkte, mogoče celo strupene proizvode. Po drugi strani bi drugi rekli, da je to popolnoma vseeno, saj mora prosti trg delovati, potrošniki pa se morajo sami odločati, kaj bodo kupili in so tudi sami odgovorni za svoja dejanja.
Recimo, da gre za nasprotje med socializmom in klasičnim liberalizmom.
Mimogrede, o tem s klasičnim liberalizmom in kako bi naj bilo dovoljeno prodajati zanič blago, si nič ne zmišljujem. Ti ljudje so pred kakšnim stoletjem v to zelo verjeli, pa še zdaj bi se našel kakšen podoben patron.
Sam sem nekje na sredini. Ljudje vsekakor počnejo mnogo neumnosti, ki bi jim jih bilo potrebno izbiti iz glav, po drugi strani pa se bojim prevelikega vpliva države na naša življenja.
Jin | Jan 3, 2009 | Reply
Se popolnoma strinjam, saj nas je konec koncev velika vecina nekje na sredini. Hotela sem opozoriti na to, da je tudi problem kajenja nekje na sredini, se posebej, ker ne gre za popolno prepoved, ampak samo v zaprtih javnih prostorih. Sama sem torej mnenja, da pri kadilskem zakonu ne gre za *ocitno* krsitev oz. neupraviceno poseganje drzave v odlocitve posameznika - problem se mi zdi “nekje na sredini”.
Je pa tudi res, da sem lani nehala kaditi, in mi je zakon prisel kar prav: tega se posebej zavedam, ko gledam uboge kadilce, kako te dni zmrzujejo pred lokali
Kdo ve, mogoce pa je novi zakon imel kaksen vpliv na mojo odlocitev? 
Tea | Jan 3, 2009 | Reply
No ja, klasični libertarec pa res nisem, moj pogled bolj izhaja iz vzhodnjaške mislenosti. Seveda ne zagovarjam kar prodajo heroina na polici poleg kruha, vseeno pa mislim, da bi moral biti legalno dostopen tistim, ki ga hočejo uživati (recimo kot v Švici).
Če se nekdo res hoče zadeti, je to povsem enostavno - gre kupit nekaj lepila, ali pa gre v gozd po kakšne zeli, jagodice ali gobice.
—-
http://www.drugpolicy.org/library%5Ctlcnr.cfm
(The Swiss government is selling heroin to hard-core drug users. But in doing so the government isn’t offhandedly facilitating drug abuse: it’s conducting a national scientific experiment to determine whether prescribing heroin, morphine, and injectable methadone will save Switzerland both money and misery by reducing crime, disease, and death.)
Želel bi, da bi bil poskus uspešen.
Nik | Jan 3, 2009 | Reply
Haha, kje so časi, ko smo si zvijali cigarete iz listja in to kadili
Sreča da se nisem nikoli privadil.
Jaz sem za to, da Švicarji naredijo poskus. Se bomo vsi nekaj naučili. Sam pa ne bi kar tako česa takega nikoli dovolil v Sloveniji
Jin | Jan 3, 2009 | Reply
Mi smo uporabljali nekakšen srobot na taborjenju, pa verjetno bolj zaradi izgleda, kot česar koli drugega
Imajo pa ravno sedaj na hrvaškem en hec, ko so se eni na “šamanskem obredu” zadevali, eden je tudi podlegel.
Nik | Jan 3, 2009 | Reply
Voa, če bi tedaj vedel, bi se lahko zdaj hvalil, da sem v resnici bil del šamanskega obreda
Jin | Jan 4, 2009 | Reply
No si nism mislu da bom to vidu kje. Hvala ti v imenu kadilca in človeka
cabo | Jan 13, 2009 | Reply