Ob novici, da se je malezijsko vrhovno islamsko telo odločilo, da joga ni za muslimane, sem se spomnil, kako je bilo pred leti tudi pri nas kar nekaj govora o tej temi, tedaj seveda v povezavi z neko drugo religijo.

Ponavlja se stara debata, ali je joga le telovadba in dobra za zdravje, ali pa vsebuje tudi neko filozofsko in versko dimenzijo. Medtem ko pri  Nacionalnem fatva Svetu Malezije mislijo, da je joga neprimerna za muslimane in lahko uniči njihovo vero ter jo odsvetujejo, so drugi jezni, ker so sami muslimani, pa v tem ne vidijo nobenega problema. Torej, popolna preslikava debat iz Slovenije in krščanstva. Tudi pri nas je šlo, in ne dvomim, da še vedno gre, za to, da nekateri konservativci jogo želijo prikazati kot nekaj tujega, celo kot satanovo delo, ki bi se ga potemtakem pravi verniki morali izogibati.

Jasno je, da joga od nekod izvira in da s seboj nosi nek svoj sistem, če ne drugega vrednoto o zdravem življenju, vendar pa je vprašanje, če se kot takšna resnično lahko izkaže za nevarnost katerikoli religiji. Drugo vprašanje je povezano z bolj verskim vidikom, torej, kdo je tisti, ki jo je prinesel človeštvu in če je ni Jezus ali Mohamed, kdo potem? Odgovor se radikalnim silam vedno ponuja kot na dlani in od tod njihovo nasprotovanje. Če bi se vživeli v njihove misli, bi nam postalo jasno, da imajo na nek način prav; seveda, če bi verjeli v vse njihove predpostavke, od tega da Bog je, do tega, da se je Bog razodel in da nam je dal nekatera točno določena pravila, ki jim je nujno potrebno slediti, pa do tega, da obstajajo zle sile, ki hočejo škodovati človeku in njegovemu odnosu z Bogom. Nič nepričakovanega, da je predsednik Sveta, Abdul Shukor Husin,  izjavil, da ‘mnogi muslimani v tej deželi ne razumejo končnega cilja joge.’ Povedal je, da se je razvijala v hindujski skupnosti in da je bil njen namen ‘postati eno z Bogom.’ Očitno z nepravim Bogom.

Po drugi strani je za večino pripadnikov obeh religij, takšnih, ki živijo v bolj moderniziranih družbah, kakršna Malezija in Slovenija vsekakor sta, takšno razmišljanje ostanek nekih starih strahov in nerazumevanja vsega drugačnega, ki celo ni nujno v nasprotju z njihovo religijo. Takšni znajo biti celo jezni zaradi vmešavanja. Kot na primer Putri Rahim, gospodinja, ki se z jogo ukvarja že deset let, pa se za to nima nič kaj manj za muslimanko:

Jezna sem! Mogoče si mislijo, da je Islam ogrožen. Da so prišli na dan s fatvo je žaljivo za vse inteligentne muslimane. Žaljivo je za mojo vero.

Odločitev Sveta za muslimane, ki jih je v Maleziji dve tretjini, ni obvezujoča.