Vprašanje barve

By Jin on Nov 22, 2008 in Predsedniške volitve ZDA 08, Razmišljanja, Zunanja politika

Na izvolitev Baracka Obame gledamo kot na trenutek, ko se je prvi temnopolti Američan zavihtel na sam vrh ameriške moči, na nekaj zgodovinskega in nenavadnega. Navijamo, da bi potomec sužnjev dokazal (in pri tem pozabljamo, da dejansko to nikakor ni), da je prav tako kot njegovi beli predhodniki sposoben voditi Belo Hišo. Toda, ali pri vsem skupaj ravno sami ne zapademo v prikrit rasizem?

Kajti, morali bi se spraševati, kaj nam sploh prinaša človek po imenu Barack Obama; nanj niti približno ne bi smeli gledati kot na pripadnika neke rase. Navsezadnje je pomembno le to, kar bo storil na oblasti, kakšne so njegove vrednote in pogledi na svet, kakšni so njegovi cilji, kakšen njegov političen program. Se bo res kaj spremenilo, bodo ZDA kaj bolj miroljubne v svoji zunanji politiki, bo prišlo do sprememb na področju gospodarstva in načina, kako se država vmešava v le to.

Podobno je to temu, kako gledamo na ženske v politiki. Da se ubadamo s tem, ali imajo ženske nek procent ministrstev, samo kaže na to, da razlikujemo med moškimi in ženskami in da nam vprašanje kompetentnosti ni najpomembnejše. Torej, dokler nismo sposobni pogledati na Obamo kot na še enega politika, ampak se  zavedamo barve njegove kože in nam je ta vzrok podpore, tako dolgo v nas še vedno deluje razlikovanje med ljudmi, čeprav  tokrat ne negativno za tarčo našega pogleda, pač pa je prav on tisti, ki to že je in še lahko izkoristi v svojo korist.

Samo nekaj malega v premislek.

Post a Comment

Next Post »
« Previous Post

  • Kratke novice

    26.junij 2009
    V Ljubljani je včeraj ob devetih zvečer pred lokalom Open osem zamaskiranih mož napadlo radijskega novinarja Mitjo Blažiča, udeleženca literarnega večera lezbične in gejevske literature. Po napadu so se razbežali na vse strani, policija pa jih že išče. Na žalost živimo v takšni državi, kjer je kaj takšnega še vedno mogoče.
    -------------------------------
    25.junij 2009
    Ameriški napad z brezpilotnim letalom je v Pakistanu terjal življenja petinštiridesetih ljudi. Po ameriških navedbah so bili Talibani, zbrani na pogrebu uporniškega vodje v južnem Waziristanu, po besedah lokalnega uradnika, pa je bila med mrtvimi vsaj polovica civilistov, kar bi bilo logično, saj bi se pogreba udeležili tudi svojci, ne samo uporniki.
    -----------------------------------
    16.junij 2009
    Medtem ko se protesti doma nadaljujejo, se iranski predsednik mudi na srečanju Šanghajske skupine v Jekaterinnburgu. Sicer je Rusija prizorišče dveh zelo pomembnih srečanj; drugo je srečanje skupine BRIC, v katerem so poleg Rusije še Kitajska, Indija in Brazilija. Nekaj besed o alternativni svetovni rezervni valuti je že prispevalo k padcu vrednosti ameriškega dolarja.
    --------------------------------
    13.junij 2009
    V Iranu je Ahmi prepričljivo zmagal, tako kažejo prvi podatki. Dobil bi naj kar 66%. Videli bomo, kako bo to vplivalo na nadaljnje odnose z ZDA. Če bi zmagal reformist, bi se tisti, ki hočejo vojno, takoj znašli v zagati, saj so na trenutnega in kakor kaže, bodočega predsednika Irana nalepili že ogromno, kar jim pomaga mobilizirati javno mnenje.
    ---------------------------------

  • Zanimivo branje

    Ignore the chickenhawks pushing for an Iran coup
    MUCH has been said and written in recent days about the way the demonstrators in Tehran have been utilising new kinds of 'social media' to challenge the Iranian theocratic regime. Protestors blog, post to Facebook, and most intriguing, coordinate their protests on Twitter, the messaging service.
    ----------------------------------
    Iran and America: The Spirit of 1908
    It is certainly tempting to compare this week's events in Iran with the street protests and violent confrontations that brought down the Shah's regime thirty years ago. But for a whole host of reasons (lack of inspirational leadership; a bedrock of support for the regime, etc), the analogy is a non-starter, and most sensible analysts have been quick to set it aside.
    ----------------------------------
    Kako sem se pustila 'nategniti' levici ali volitve, ne hvala
    Ne, nisem verjela, da je Gregor Golobič brezmadežno čist ali da stranka Zares predstavlja kako hudo novo politiko v našem prostoru, čisto tiho, čisto naivno in od srca iskreno, sem verjela, da je slovenski politični prostor zrel za kako majhno spremembo. Prav zaradi te svoje naivne vere se počutim – grdo nategnjeno. In popolnoma neumno.
    -----------------------------------
    Japan's lost decade revisited
    The net effect of Tokyo’s fiscal policies and financial rescues during the lost decade was to dramatically speed up the accumulation of public budget deficits and, ultimately, government debt. Expenditures soared and revenues plummeted, leaving Japan with national account deficits worth over 30 trillion yen (about 6-7 percent of GDP) every year from 1998 to 2006
    -----------------------------------
    Growing Up in Iran and Watching the Election From the U.S.
    As an Iranian-American journalist, I think foreign media is being a little naive in covering the election's aftermath. First of all, we have to acknowledge that neither Mr. Mousavi nor Mr. Karoubi (the other reformist candidate) were elected by people of Iran. Unlike the United States' electoral system in which voters in each state choose among slates of electors pledged to one candidate or another, in Iran candidates have to be vetted by the Guardian Council, which is selected by the Supreme leader.