Namesto, da bi direktno glasovali za predsednika ZDA, Američani na predsedniških volitvah po državah izbirajo elektorje. Ker imajo v  vseh razen v dveh državah v veljavi večinski sistem, vse elektorje posamezne države pobere tisti kandidat, ki dobi večino. Torej, če kandidat A v Ohiu zmaga za 1% pred kandidatom B, dobi vse elektorske glasove. Tako se lahko zgodi, da kandidat, ki v ZDA skupaj dobi največ glasov, na koncu izgubi volitve. Teoretično bi bilo tudi možno, da kandidat, ki bi skupaj dobil 45% glasov, ne bi dobil  niti enega elektorskega glasa.

Prav zaradi tega so tako pomembne posamezne države. Nekatere države so namreč trdno v republikanskem taboru, druge v demokratskem, spet tretje imajo premalo glasov, da bi bile pomembne. Zato se kandidati posvečajo zapletenemu računanju kam vložit največ denarja in dragocenega časa.

Vseh elektorjev je  538. Število elektorjev za vsako državo je seštevek senatorjev in predstavnikov za to državo. Vsaka država ima zagotovljena dva senatorja, število predstavnikov  pa je določeno s številom prebivalcev. Skupaj je senatorjev 100, predstavnikov pa 235. K temu je potrebno prišteti še tri elektorje Washingtona D.C., ki ni država.

Države z največ elektorji so Kalifornija (55), Teksas (34), New York (31), Florida (27), Illinois (21) in Pensilvanija (21). Enajst najbolj poseljenih držav ima dovolj elektorjev, da lahko kandidatu zagotovi zmago. Po drugi strani so nekatere države nepomembne in imajo le po tri elektorske glasove. Teh je sedem: Aljaska, Delaware, Montana, Severna Dakota, Južna Dakota, Vermont in Wyoming.

Za zmago je potrebnih 27o elektorjev. Pred štirimi leti je Bush dobil 286 elektorskih glasov, Kerry pa 251, pred osmimi pa je Bush Gorea premagal z 271 proti 266 (dejansko je manj ljudi volilo zanj). Clinton je leta 1996 Dolea premagal z 379 proti 159.