Se spomnite kako so nekaj mesecev nazaj nekateri v ZDA izražali zaskrbljenost, da bi prvega temnopoltega predsednika lahko kmalu zadela krogla in tako končala pravljico o Ameriki kot deželi, v kateri so bile končno presežene stare rasne delitve? No, stvar je takšna, da so republikanci s svojimi napadi na demokratskega kandidata Baracka Obamo tako zelo razjezili svoje privržence, da se kaj takšnega celo lahko zgodi, če varnostne službe ne bodo svojega dela dobro opravile.

Ko je John McCain za svojo podpredsedniško kandidatko razglasil guvernerko Aljaske Sarah Palin, je v sobo spustil pitbula, ki zdaj vse okoli sebe širi oblak sovraštva. Ni edina, seveda, ob sebi ima namreč kar nekaj republikanskih jastrebov, ki so spoznali, da ne morejo zmagati na noben drug način več, kot da se z vsemi topovi negativne kampanje spravijo nad samo osebo Baracka Obame. Privlekli so na dan različne zgodbe, od tiste, da je Obama sodeloval s teroristom, kar se je v besedah Sarah Palin kmalu preobrazilo v sodelovanje s teroristi (množina), do tega, da pripravlja najvišje zvišanje davkov v zgodovini ZDA, kar da je popolnoma nepatriotsko, do tega, da je  v resnici musliman, a po neki čudni logiki prijatelj krščanskega pridigarja, ki nad ZDA kliče prekletstvo. To obmetavanje z blatom, ki ga opravljajo z največjimi katapulti, kar jih premorejo, je tako zelo razjarilo nekatere republikanske volivce, da so postali že skoraj neobvladljivi.

Demokrati se vedno bolj veselijo četrtega novembra, ko bodo izvedene volitve. Pričakujejo veliko zmago. McCain se umika na vseh frontah, oziroma, ponekod se umika (Michigan), drugod ga izganjajo. Kriva je gospodarska kriza in neumorno ponavljanje demokratov, da zmaga McCaina pomeni še štiri leta Busha. Ob dejstvu, da je država v vedno večji krizi, da se je zadolženost v preteklih osmih letih podvojila, da vedno več Američanov izgublja službe, da se nenehno ponavlja, kako da bo znižanje davkov (bogatim) pripomoglo k višji gospodarski rasti in dobičku za vse, se mnogi bojijo, kako bi sploh preživeli še štiri leta podobne politike in se  odločajo za veter sprememb, ki jim ga obljublja demokratski kandidat.

Po drugi strani se širi sovraštvo. McCaina, ki si je na nekem shodu v Lakevillu, v Minnesoti drznil Obamo označiti za spodobnega človeka, so izvižgali. Malo prej mu je neka ženska trdila, da je demokratski kandidat Arabec, kar je vidno jezni McCain zanikal. Še več, na shodu Sarah Palin so ljudje vzklikali, da je Obama terorist, izdajalec, socialist (kar je v ZDA očitno kletvica, pa razumi ta svetilnik svobode, kdor more!), celo ‘ubij ga!’. Radikalne republikance so njihovi mojstri manipulacije tako napumpali, da celo verjamejo v vse njihove predvolilne obtožbe. Razen McCaina samega, ki  se vedno bolj zaveda, da mu zmaga polzi iz rok in je tako ujetnik bolj agresivnih kolegov, ga ni, ki bi situacijo miril. Še celo razpihujejo jo!

Zadeve bi lahko ušle izpod nadzora, strah in sovraštvo bi lahko koga vzpodbudila k nasilnemu dejanju, na preseganje delitev znotraj ameriške družbe pa lahko kar pozabimo. To, da je Barack Obama temnopolt, igra še najmanjšo vlogo. Res, določen del ameriškega volilnega telesa je rasističen, toda tukaj je v igri boj pogledov na svet, boj, ki ga lahko opišemo kot nasprotje vzhodne in zahodne obale ter manjšin proti beli, povprečni osrednji Ameriki, boj demokratov proti republikancem. Celo kot razredni boj bi lahko vse skupaj označili, v katerem demokrati nastopajo kot ‘kvazi socialisti’, republikanci pa kot zagovorniki privilegijev ozke elite bogatašev na vrhu, pri čemer jih podpirajo mnogi, ki jih prav te elite neusmiljeno izkoriščajo, vse zavoljo nekega utopičnega ameriškega sna, po katerem lahko vsak Američan uspe, če se le dovolj potrudi in ga država ne tlači s svojimi davki, ki itak da gredo samo v napačne namene. Če ne gredo za vojsko, kar je očitno edino, kar je država sposobna kvalitetno opravljati, pa četudi na drugem koncu sveta v že zdavnaj izgubljenih vojnah.

Če malo karikiramo, bi lahko rekli, da republikanci Obamo obtožujejo,  da je temnopolti muslimanski terorist in socialist, ki bo uniči ZDA z zvišanjem davkov in jo potem predal Osami bin Ladnu in njegovim hordam, ki bodo pobile vse zavedne belopolte ameriške moške, njihove žene posilile in zaklale, otroke pa prisilno spreobrnile v Islam.  Nekateri na žalost v to celo verjamejo. Potreben je samo eden izmed teh naivnih bebcev, da povzroči tragedijo.

Le upamo lahko, da večina Američanov ni tako naivna, da bi se dala manipulirati poceni predvolilnemu razpihovanju strasti in se predala nevarnim potem sovraštva. Sarah Palin je s svojim odnosom do demokratskega tekmeca in s svojim očitnim neznanjem doslej pokazala, kakšna katastrofa bi doletela ZDA v primeru, da bi McCain zmagal, pa potem umrl med svojim predsedovanjem  ter tako predal prestol njej. Zmagala bi namreč prav tista neizobražena in podivjana drhal, ki zdaj kliče po krvi demokratskega kandidata in ga obtožuje vsega mogočega. Zmagalo bi tiste najslabše v Ameriki, ki bi nekoč veliko državo pognalo še dlje po poti propada, po kateri se je sicer podala že pred osmimi leti in to s pogubnimi posledicami. Kakor za zdaj kažejo ankete, lahko upamo, da temu ne bo tako.