Nova Zelandija, dežela na drugem koncu sveta je že leta 1893 kot prva država na svetu podelila volilno pravico ženskam, od marca 2005 do avgusta 2006 pa so pet najpomembnejših položajev zasedale ženske.

Prvi znani Evropejec, ki je prispel do Nove Zelandije je bil Nizozemec Abel Tasman, ki je leta 1642 pristal na severnem koncu južnega otoka. Deželo je poimenoval za Staten Landt, kasneje pa je bila preimenovana v Nova Zelandia. Angleži, ki so leta 1788 ustanovili kolonijo New South Wales, ki je vsebovala Avstralijo in dele severnega otoka današnje Nove Zelandije so ime prilagodili svojemu jeziku.

Evropejci seveda niso bili prvi na obeh otokih, okoli 1500 pred našim štetjem so deželo poselili Polinezijci, ki so razvili svojo lastno kulturo in so nam znani kot Maori. Leta 1840 je bil sklenjen sporazum iz Waitangija, ki je postal eden izmed temeljev novozelandske državnosti in ki so ga hkrati kolonisti in Maori razlagali vsak po svoje. Nova Zelandija je pristala pod britansko krono. Leta 1852 je parlament v Londonu sprejel zakon s katerim je Nova Zelandija dobila dvodomni parlament in svojo vlado. Nova Zelandija je postala dominion pod britansko krono leta 1907, leta 1926 pa je postala dominion s svojo lastno vlado.

Nova Zelandija je parlamentarna monarhija, kar pomeni, da je na čelu države še vedno britanska kraljica, ki pa ima predvsem simbolno vlogo in ima v deželi naslov kraljice Nove Zelandije, njene funkcije pa opravlja generalni guverner, ki ga na predlog predsednika vlade imenuje kraljica. Država nima zapisane ustave, temveč ustavne okvire določajo nekateri dokumenti, med katerimi je tudi pogodba iz Waitangija.

Zakonodajno oblast sestavlja enodomni parlament (od leta 1951) imenoval Dom zastopnikov (House of Representatives) , ki ima ponavadi 120 članov (trenutno 121) z mandatom tri leta. Sedem mest je rezerviranih za Maore. Volijo se po mešanem proporcionalnem sistemu, kar pomeni, da je vsak poslanec ali izvoljen v okraju, kjer zmaga tisti, ki na volitvah dobi največ glasov, ali pa imenovan s strankarskih list. Vsak volivec ima dva glasova, najpomembnejši pa je strankarski glas. Takšen sistem so sprejeli leta 1996, prej je imela država večinski volilni sistem, zaradi česar je imela dvostrankarski sistem. Zaradi novega sistema od leta 1996 nobena stranka ni mogla vladati sama, zato so potrebne koalicije.

Prva stranka je bila ustanovljena že leta 1891. Najpomembnejši stranki sta laburistična (Labour Party - socialisti) in narodna (National Party - konservativci). Trenutno je v Domu zastopnikov osem strank, največ poslancev pa imajo laburisti predsednice vlade Helen Clark. Druge stranke so še ACT Nova Zelandija, Zelena stranka Aotearoa in Združena prihodnost NZ.

Izvršilno oblast predstavlja predsednik vlade s svojim kabinetom ministrov, ki morajo vsi biti člani parlamenta. Kolektivno so odgovorni parlamentu.Predsednik vlade je voditelj največje stranke v parlamentu ali koalicije strank.

Generalni guverner, ki ga imenuje kraljica, ima moč, da imenuje ali razreši predsednika vlade in razpusti parlament.

Od marca 2005 do avgusta 2006 so pet najpomembnejših položajev zasedale ženske. Na samem vrhu kraljica Elizabeta II., pod njo generalna guvernerka Silvia Cartwright, predsednica vlade in predsednica laburistov Helen Clark, predsednica Doma predstavnikov Margaret Wilson in predsednica ustavnega sodišča Sian Elias.