Ruski predsednik Dmitri Medvedjev si je za prvo pot izbral z energenti bogat in strateško izredno pomemben Kazahstan, potem pa stopil še do Pekinga, s tem pa pokazal, da je za Rusijo vzhod izredno pomemben.

Bržkone to ne pomeni, da se bo Rusija odrekla iskanju poglobljenih odnosov z zahodom, sploh z Evropsko Unijo, a Medvedjev je potegnil jasno simbolno potezo in pokazal, da je država, ki bo v prihodnosti najbolj pomembna za rusko zunanjo politiko, razvijajoča se Kitajska. Že zdaj je to tretja največja ruska gospodarska partnerica; trgovina med državama dosega že 48 milijard $, prostora pa je še nedvomno za več. Kitajska v Rusiji kupuje ogromno orožja, obe državi sta povezani v Šanghajsko organizacijo, strinjata se pri nasprotovanju neodvisnosti Kosova, Čečenije, Tibeta, imata podobne poglede glede Severne Koreje in Irana, nasprotujeta ameriškemu delovanju po svetu. Dolga meja med državama ni več ločnica, temveč ponuja možnost sodelovanja.

Medtem ko si Rusija želi vrniti vsaj nekaj izgubljene moči in ugleda Sovjetske Zveze, ima Kitajska resnično možnost, da v nekaj desetletjih zrase v prvo gospodarsko, celo vojaško silo sveta. Obe državi skupaj morata pri tem najbolj paziti na to, da si zagotovita nemoten notranji razvoj. Rusija mora premagati demografsko krizo in uveljaviti diktaturo zakona, kot se je o tem pred leti slikovito izrazil Vladimir Putin, Kitajska bo morala svoj politični sistem reformirati tako, da bo odseval spremenjene razmere v družbi in bo omogočal, da bo država na miren način prenesla vsak šok sistemu, ne pa da se bo ta zlomil zaradi pomanjkanja alternative in privedel do revolucionarnega vrenja, ki ga bodo potem lahko v svoje namene izkoristile druge svetovne sile.

Zaradi zgodovine, zaradi dejstva, da večina ruskega prebivalstva leži v zahodnem delu države, ki mu je Evropa mnogo bližje kot daljni vzhod, zaradi gospodarskih povezav, bo ruska navezanost na Evropo še vedno ostala zelo močna, a spregledati ne gre dejstva, da se v globalnem smislu vedno bolj krepi pomen Azije. Ne le Kitajska, fantastično hitro rastejo tudi druge države, med njimi še ena velika sila v nastajanju, jedrska sila Indija, ki je mnoga leta zvesto kupovala rusko orožje in je v indijskem oceanu vodila svojo lastno, neodvisno politiko. Za Rusijo bo v naslednjih letih pomembno čim bolje navezati stike s temi vzpenjajočimi se silami, zagotoviti si mesto v novem izredno pomembnem sistemu sil na vzhodu.

Za Rusijo je pomembno, da gleda tako na vzhod kot na zahod, da si na obeh straneh zagotovi mir in cvetočo trgovino, da postane tako nenadomestljiv dobavitelj nafte in plina in drugih surovin, kot tudi most med vzhodom in zahodom. Za status Rusije kot velesile bo pomembno, v kakšni obliki bo uspela skupaj z drugimi velikimi silami v regiji zagotoviti miren razvoj Srednje Azije, v kateri bodo predvsem Rusija, Kitajska in Indija vsaka zase zasledovale svoje interese, pa si pri tem ne bodo prepogosto hodile v zelje.

V obisku ruskega predsednika lahko vidimo predvsem željo po krepitvi gospodarskih interesov. Gospodarski razvoj bo v prihodnjem desetletju ali dveh, mnogo bolj kot  vojaška zavezništva in oboroževalne tekme, odločal komu bo namenjeno prilesti na sam vrh, komu bo uspelo zagotoviti si status velike sile in kdo bo obsojen na nepomembnost.