Kitajske oblasti so petdeset let načrtno naseljevale Han Kitajce v Tibet in uspelo jim je tako zelo spremeniti etnično sliko, da je teh zdaj že okoli polovica. Ljudstvu, ki je stoletja živelo na teh prostorih, grozi, da bo postalo manjšina v lastni deželi.

To ni nič novega. Če pogledamo ameriško zgodovino, lahko vidimo podoben proces, ko so se naseljenci selili proti zahodu in izrivali prvotne prebivalce. Dandanes so ti omejeni na rezervate in ni ga, ki bi lahko ustvaril neko indijansko državo, tudi če ne bi bilo velikih razlik med samimi Indijanci. Pred kratkim objavljena pobuda, da bi Indijanci ustanovili svojo samostojno državo in se odcepili od ZDA lahko velja samo za veliko šalo.

Država Izrael je skoraj enako obdobje kot Kitajska v Tibetu širila svoje ozemlje s tem, da je investirala v velike naselbine na prej palestinski zemlji. Preden so se umaknili iz Gaze, so tam Izraelci nadzorovali okoli 25% ozemlja, in to je bilo le nekaj naselbin med množico Palestincev. Še vedno ni videti, da bi Palestina lahko postala samostojna država, na Zahodnem Bregu pa naselbine ostajajo.

Da, najdemo lahko podobnost med Palestinci in Tibetanci. Oboji so žrtve premočnih sosedov. Seveda je tudi velika razlika v tem, da se Palestinci mnogo bolj zatekajo k nasilju, medtem ko so Tibetanci bolj mehke vrste. Razlika je tudi v odnosu ZDA do obeh. Kar pri enih velja za samoobrambo je pri drugih kulturni genocid. Dvoličnost je očitna.

V obeh primerih gre za nesprejemljivo ravnanje, a je očitno ni sile, ki bi to lahko preprečila. Izrael je do zob oborožena država, ki jo podpirajo ZDA, Kitajska je bodoča gospodarska, morebiti tudi vojaška velesila.