Hillary Clinton si lahko oddahne. Po nizu enajstih zmag tekmeca iz Illinoisa je v štirih tekmah v Teksasu, Vermontu, Ohiju in Rhode Islandu zabeležila tri nove zmage, zmage, brez katerih bi bil njen poskus naskoka na Belo hišo bržkone že končan.

Barack Obama je uspel dobiti le Vermont, kjer je dobil skoraj 60%, a ostale tri države so pripadle šestdesetletni bivši prvi dami ZDA. Ohio je dobila z 54% proti 44%, Rhode Island z 58% proti 40%, Teksas pa z 51% proti 48%. Vendar razlike v delegatih, ki sta si jih oba pridobila, niso zelo velike, tako da se je prednost Baracka Obame le malo zmanjšala. Za nominacijo demokratske stranke je potrebno 2025 delegatov; po poročanju CNN-a jih ima Barack Obama 1520, Hillary Clinton 1424. Če hoče Hillary na koncu slaviti, potrebuje še nekaj zmag. Držav, kjer bi lahko dosegla zmago, pa je le še malo, zato je Obama v tem trenutku še najbolj verjeten kandidat svoje stranke.

Senatorka iz New Yorka še vedno stavi na svojo izkušenost in pod vprašaj postavlja zmožnost tekmeca, da bi bil uspešen vrhovni poveljnik v času krize. Tako je v poizkusu, da se predstavi kot edina, ki lahko premaga republikanskega tekmeca, izjavila:

Imam za celo življenje izkušenj. Senator McCain ima za celo življenje izkušenj. Kampanja senatorja Obame je le o enem govoru, ki ga je imel leta 2002.

Barack Obama je leta 2002 v govoru naznanil svoje nasprotovanje napadu na Irak. Iz njegovega štaba so brž, kakor že poprej, prišla vprašanja, kje je najti to izkušenost tekmice. Obama je ustrelil nazaj:

Se je pogajala o sporazumih? Se je spopadala s krizami? Odgovor je ne.

Demokrate čaka še oster spopad, dokaz, da lahko preveč dobrega tudi škodi. Imajo dva izredno močna kandidata, ki sta po vrhu še izenačena glede podpore. Tako Hillary kot Obama bi bila dober naslednji predsednik ZDA, vendar je pot do tja še zelo dolga in najprej morata prevladati znotraj svoje stranke in se nimata veliko časa ukvarjati s svojim republikanskim tekmecem. Glavno bojišče se zdaj kaže v Pensilvaniji, kjer je mogoče dobiti še malo večje število delegatov, pozabiti pa ne gre tudi na Florido in Michigan, kjer demokratska stranka volitev ni upoštevala, ker se državi nista držali pravil. Clintonova, ki je tam zmagala, si bo prizadevala, da se rezultati priznajo.

Vlada občutek, da so demokrati že skoraj zmagali, saj si Američani ne želijo več nadaljevanja republikanske politike, ki jih je povedla v iraško katastrofo in na lov za ‘terorističnimi pošastmi’ po celem svetu, vmes pa gospodarstvo pripeljala do recesije. A John McCain je dokazal, da je sposoben presenečenj, tako da demokrati veliko tvegajo, če podcenjujejo senatorja iz Arizone. Ne glede na to, da ima veliko nasprotnikov celo znotraj svoje lastne stranke, pa zna preživeti in hkrati zmagovati.

Po pričakovanju je pometel s Huckabeejem, ki je po porazu izstopil iz tekme, in presegel magično število delegatov na republikanski stranki. Pridobil si bo še podporo sedanjega predsednika Georga Busha, kar bo pomagalo predvsem pri zbiranju sil med republikanci, potem pa se bo distanciral, da ga ne bi okužila njegova rekordno nizka podpora, ki lebdi tam nekje okoli 30%. Demokrati bodo svojo energijo še naprej trošili v ostrem medsebojnem spopadu, on pa se bo lahko temeljito pripravil na spopad, ki prihaja.