Z zmago Baracka Obame v Južni Karolini, ostaja tekma odprta. Toda ne za Johna Edwardsa, ki je z 18% zasedel tretje mesto in mu lahko pomaga le še čudež. Ki ga seveda ne bo. Hillary Clinton in Barack Obama imata edina še možnosti na demokratski strani, njun spopad bo odločil zmagovalca, John Edwards jima bo le nemočno sledil. Ker pa je do super torka le še malo dni, bo ostal do konca in pobral tretje mesto, s tem pa gotovo malo zapletel situacijo med prvima dvema kandidatoma. Spomnimo se, da je v domači Južni Karolini zmagal leta 2004. Kot je v kratkem govoru po svojem tretjem mestu izjavil, se bo zdaj trojica usmerila na peti februar, ‘ko bodo milijoni Američanov glasovali in pomagali oblikovati prihodnost te stranke in pomagali oblikovati prihodnost Amerike.’

Barack Obama je s 55% zavzel Južno Karolino, še bolj pomembno pa je, da je pobral veliko večino med temnopoltim prebivalstvom, kar bržkone napoveduje veliko podpore na ameriškem jugu. Dobil je 78% glasov temnopoltih prebivalcev v državi, kjer je teh v demokratskem volilnem telesu več kot polovica. A tudi med belopoltimi si je uspel pridobiti 25% in tako je vse skupaj zadoščalo za veliko zmago nad Hillary Clinton, ki ji je uspelo dobiti vsega 27%. Tej ni uspelo mobilizirati žensk, ki so bile v glavnem zaslužne za njeno zmago v Nevadi in v New Hampshiru. Ženskih glasov je bilo 60%.

Do super torka lahko pričakujemo nadaljevanje ostre tekme, ki se je z besednimi dvoboji razplamtela v Južni Karolini. Zmagovalec še ni določen. Za zdaj po številu delegatskih glasov vodi Barack Obama. Ima jih 63, Clintonova 48, Edwards pa 26.

Medtem je hčerka Johna F. Kennedija v New York Timesu podprla Baracka Obamo:

Nikoli nisem imela predsednika, ki bi me navdihoval tako kot mi ljudje pravijo, da jih je navdihoval moj oče. Ampak prvič verjamem, da sem našla človeka, ki bi lahko bil takšen predsednik - ne samo zame, ampak za novo generacijo Američanov.

Še en prispevek k Obamovem kennedyjevskemu duhu, torej duhu povezovanja Američanov preko delitvenih linij, nekaj, kar Hillary vsekakor ne zmore. Kakor je v svojem govoru po zmagi pojasnil Barack Obama, in nekaj vsekakor je na tem:

Po štirih velikih spopadih v vsakem kotičku te države imamo večino glasov, večino delegatov, in najbolj raznoliko koalicijo Američanov, ki smo jo videli po dolgem, dolgem času.

So mladi in stari; bogati in revni. So črni in beli, Latinosi in Azijci in prvobitni Američani. So demokrati iz Des Moines-a in neodvisni iz Concorda, in da, nekateri republikanci iz ruralne Nevade. Imamo mlade ljudi iz cele države ki do zdaj nikoli niso imeli razloga, da bi sodelovali.

Seveda ni pozabil tudi na svoje sporočilo spremembe, ki je po letih Busheve vladavine postala tako pomembna. Po njegovem ne gre za delitve po dozdajšnjih linijah, temveč za spopad med preteklostjo in prihodnostjo. Hillary Clinton z vso svojo ogromno podporo iz različnih centrov moči seveda ne more predstavljati spremembe, a po drugi strani vsekakor predstavlja izkušenost. Katero sporočilo bo na koncu močnejše, bomo videli kmalu.