Sveta Ana ponoči sveti zeleno
By Jin on Dec 4, 2007 in Razmišljanja
Imam srečo, da živim na vrhu griča. Pomaga. Spodaj zna biti zrak zatohel, ljudje pa nerazgledani. No, tudi vidi se daleč.
In glej ga no glej, ponoči se da videti najbolj čudne stvari. Zeleno (ali modro, barva je nekam čudna) osvetljeno cerkev v daljavi. Hja, smo pač v prazničnem obdobju, veseli december pa to in tudi cerkve morajo biti okrašene.
Sveta Ana je kar oddaljena od mojega doma, pa se vendar še dobro vidi. Tudi ponoči, ko je ponavadi osvetljena, kakor so zdaj osvetljene po večini vse cerkve. Sem se že navadil in me toliko ne moti trošenje elektrike, čeprav bi morebiti bilo pametno vsaj malo varčevati. Po eni strani je lepo. Cerkvica na vsakem gričku. Če bi bila mošeja na vsakem gričku in še osvetljena po vrhu, bi seveda bil takoj ogenj v strehi in bilo bi potrebno varčevati. Pa pustimo to.
Zdaj smo že v času, ko nas povsod pozdravljajo okraski vseh vrst, ko lahko ponoči opazujemo, kako se je kateri sosed letos izprsil. Vrhunec vsega bo na prehodu z 31. decembra na 1. januar, ko bodo v zrak zletele neštete rakete. Koliko denarja gre tedaj v nič si niti predstavljati ne morem, poka in sveti pa se tako, kot da bi imeli najboljšo protiletalsko obrambo na svetu. Ampak je lepo.
Sveta Ana se zdaj sveti v tej čudni barvi. Gotovo se bo kdo pritožil. Grdi kapitalizem, poživinjeni ameriški prazniki in tako dalje. Dedek Mraz in Božiček sta antikrista, ki uničujeta našo tradicijo. Eden z vzhoda, drugi z zahoda. Ko so bili naši starši mladi, so bili zadovoljni s pomarančo. Po katero so nekaj kilometrov šli peš v dva metra visokih snežnih zametih. Kakšna škoda, da ne živimo več v tistih časih. Jaz na primer bi bil zelo vesel, če ne bi imel elektrike. Ne, res, to mora biti pa višek užitka, da greš vsak dan spat s kurami.
Nekateri ljudje so prav zanimivi. Nič jim ne paše. Zdaj, v tem prazničnem obdobju, bodo kar začeli deževati komentarji, kako strašno nam je v teh pošastnih časih mega trgovin, ko brezdušni stroji korakajo od police do police, nikoli zadovoljni, strašno nesrečni in pripravljeni, da ubijejo za Kinder jajček. Se bo oglasila kakšna tečna blogerka, ki bo vse skupaj pripisala zaroti reptilov, ali pa kakšna druga tečna blogerka, ki bo vse skupaj označila za psihiatrično bolnišnico. Podrite nakupovalne centre! Sežgite modrce! Juhu! Prazniki so tu!
Jaz po drugi strani raje uživam. V nakupovanju. Ne vem, moram biti že en tak psihiatričen primer, ampak po trgovinah ne vidim veliko zamorjenih ljudi. Samo navadne Janeze in Marjetke. Ne vem, tudi me ne motijo vse te lučke po domovih, ampak mi deluje prav pravljično. Cel mesec dolgo. Rad imam jaslice in smrekico, obožujem okraševanje, ljubim gnečo po trgovinah, še bolj sem vesel, če zapade nekaj snega. Svet postane takoj lepši.
Bodimo za vraga vsaj malo zadovoljni. Če pa koga motijo vedno večje razlike v družbi, vsi tisti, ki si ne morejo privoščiti bajnih daril, seveda obstaja rešitev. Tisti, ki imajo, lahko sežejo v žep in podarijo kaj tistim, ki to res potrebujejo. Saj so prazniki.
Tvoja uporaba prihodnjika je popolnoma neupravičena, to se namreč v bistvu že dogaja :)))
No, to si zdaj tako napisal, kot da po tvojem mnenju ne more obstajati nobena vmesna pot — ali poblaznelo potrošništvo, kakršnega se gremo zdaj, ali pa se odpovedati elektriki in začeti jesti spet z lesenimi žlicami. Nihče ne nasprotuje elektriki, pa še celo temu ne, da si dandanes lahko privoščimo več kot eno pomarančo. Ampak to, da nas kapitalisti na vsakem koraku obsipajo z reklamami za nepotrebno kramo in nas zapeljujejo k potrošnji, to je pa resno neudobno. Zaradi tega se mora človek ves čas upirati skušnjavam (in se pri tem neprijetno počutiti) ali pa po nepotrebnem zapravljati čas in denar, da si bo lahko privoščil vse traparije, ki jih v manj potrošniško naravnani družbi sploh ne bi pogrešal.
WTF? A boš šel med libertarce? Zadnjič si pravilno govoril o zločinskem sprenevedanju, zdaj si pa sam zagrešil prav takšno sprenevedanje. Saj ti je menda vendar jasno, da takšna zasebna dobrodelnost ne bo niti pod razno dosegla niti približno tolikšnega obsega, kolikršen bi bil potreben za izravnavanje prevelikih razlik v družbi. Nehaj se sprenevedati in pošteno povej, da te razlike v družbi očitno nič kaj posebej ne motijo.
Pa še glede fraze “res potrebujejo”… Problem vse večjih razlik v družbi ni toliko v tem, da potem nekateri nimajo za stvari, ki jih “res potrebujejo”, ampak da nimajo za stvari, ki jih sicer ne potrebujejo, si jih pa želijo imeti in vidijo, da jih nekateri drugi pa vendarle imajo. Kar se mene tiče, je to stanje nesprejemljivo. Možni sta seveda dve rešitvi — ali narediš tiste stvari popolnoma nedostopne, tako da jih ne bo imel nihče (npr. prepoveš uvoz luksuznega blaga), ali pa raznimi mehanizmi prerazdeljevanja bogastva zagotoviš, da bodo te reči vsem enako dostopne. Meni bi se zdelo karkoli od tega dvojega bolje od sedanjega stanja.
ill-advised | Dec 4, 2007 | Reply
Ne, tiste blogerke definitivno nisem mislil! Lahko pa še ugibaš naprej. Could be fun.
Narobe bereš. Nisem tako napisal.
Jaz se v trgovini ne počutim neprijetno.
Dal sem samo predlog. Mi je jasno, da se samo z dobrodelnim delovanjem ne da razrešiti temeljnih problemov, vendar bi bil korak v pozitivno smer, če bi se kdo odločil vsaj za kaj takšnega. Če pa ljudje niso pripravljeni žrtvovati niti 25% svojega dohodka za reveža v sosednji hiši, kako bodo potem pripravljeni plačevati primerne davke in podpirati prerazdeljevanje?
Čuj ti, za ti tvoji opciji bi te hitro ubili
Mogoče celo kateri izmed tistih, ki so zdaj tako glasni, da je kapitalizem svinjarija in da ja ne smemo kupovati in zapravljati toliko kot zdaj. Soočeni z omejevanjem njihovih želja bi znali postati izredno kruti.
Ne, nisem libertarec, vidim pa kakšni so ljudje. Potrebno je najprej sprejeti ljudstvo takšno kot je, šele potem iskati rešitev. Vsiljevanje ne bo ničesar rešilo. 70 let komunizma v SZ ni preprečilo, da si Rusi leta 2007 ne želijo ničesar bolj kot čim več materialnih dobrin, pa če jih potrebujejo ali ne. Pa so vsaj od leta 1960 naprej imeli na voljo vse kar so potrebovali za normalno življenje.
To je pa grdo podtikanje! Pozivanje ljudi, naj kaj dajo iz svojega žepa za bolj revne od sebe in sprejemanje razlik, ali da me te ne motijo, nikakor ni eno in isto. Nikjer tudi v zgornjem prispevku ni zapisano moje stališče glede davkov. Vedno sem verjel v progresivno obdavčevanje, čeprav sem podpiral njihovo nižanje. V tistem citatu tudi nikjer ne piše, da to seganje v žepe ne more priti preko obdavčevanja bogatejših slojev! Vendar, ker se kaj takšnega ne bo zgodilo v naslednjem mesecu, bi bilo dobro, če bi ljudje malo dobre volje pokazali kar sami od sebe. Toliko v pojasnilo.
Ampak pri tebi itak ne vidim problema. Tudi najbolj revni imajo dovolj, torej ni potrebno nič prerazdeljevat. Samo bogatim je potrebno pobrati 75% nepotrebnega dohodka, pa bomo lahko vsi zadovoljni?
Jin | Dec 4, 2007 | Reply
Aha, sem prebral tisti prispevek in komentarje. Meni je zelo žal, da je kar nekaj ljudi, ki strašno sovražijo velike trgovine in množice in svojo nezadovoljstvo, svoje strahove in marsikdaj agresivnost projicirajo na druge. Namesto, da bi bili prijazni, bodo vsepovsod videli samo avtomate in se bodo sami imeli za nekaj več, za boljše ljudi.
Ja, v trgovinah je mnogo različnih ljudi. Pogosto bolj kot artikle gledam punce, tipe glih ne, ampak vseeno vidim dovolj ljudi, da lahko ocenim, da gre za dokaj povprečni folk. Če je človek vsak dan soočen z mnogo ljudmi, spozna kateri so prijazni in dobri in kateri agresivni in mislijo, da bi se svet moral vrteti tako, kot oni hočejo.
V bistvu gre tukaj za nesprejemanje drugačnosti. Nekaterim so všeč velike trgovine, drugim manjše, tretji sploh nočejo nakupovati. Nepravično je druge ocenjevati samo po tem, če jih vidiš v ogromni trgovini, kako zbirajo izdelke s police in jih obtožiti, da so plehki bedaki ali kaj jaz vem kaj še. Mar imajo ti ljudje telepatske zmogljivosti?
Zgoraj sem napisal da so prazniki. Zakaj za vraga ljudje ne bi bili malo bolj veseli in prijazni do soljudi? Je res tako težko sprejemati drugačnost? Je res tako težko pustiti drugim njihovo veselje, ne da bi jih obtoževali za ne vem kaj vse?
Kar žalosten postanem ob tem. Ampak vsak ima pač svoje mnenje. Jaz bi si samo želel, da bi ljudje v soljudeh bolj kot negativne, iskali pozitivne lastnosti.
Jin | Dec 4, 2007 | Reply
No, saj tisto ni bilo mišljeno kot ugibanje, hotel sem zgolj podkrepiti tvojo napoved s primerom, ki kaže, da se je že uresničila
No, jaz sicer ne vem, kako je z drugimi, ampak jaz osebno veliko raje in z manj godrnjanja podpiram stvari prek davkov kot pa neposredno. Npr. kadar je slabo vreme in moram na delo z avtobusom namesto s kolesom, preklinjam dejstvo, da bom moral spet plačati dva žetona. Po drugi strani pa bi rade volje podprl višje davke, če bi občina potem uvedla zastonj avtobuse.
Ugibam, da nisem edini, ki raje plača vse davke v enem kosu kot pa vsakemu prejemniku posebej — eden od slovenskih libertarcev je že večkrat predlagal, da bi morali ljudem izplačevati bruto plačo na tekoči račun, nato pa jim vsak mesec pobrati davke prek šopa položnic, najraje kar za vsako ministrstvo posebej po eno. On je to predlagal kot način, kako zbrati politično podporo za znižanje državne porabe, ker se mu je zdelo, da bi se ljudje pri takem načinu pobiranja davkov začeli hitro spraševati o tem, ali ta in ta kos birokracije res potrebuje toliko njihovega denarja vsak mesec. Bojim se, da je to res, zato pa tudi raje vidim, da se davke pobere v enem kosu.
Žal se bojim, da imaš prav
OK, se strinjam, s tem pojasnilom je stvar slišati razumna.
Bah, le zakaj bi se ustavili pri 75%? Kar je bilo dobro za Američane pod Eisenhowerjem, bo dobro tudi za nas! 91% marginal income tax rate, baby!!! :))))
No, vsi najbrž ne. Bogataši na primer skoraj gotovo ne bodo zadovoljni. Nobenega dvoma pa ni o tem, da bom zadovoljen jaz, to pa je tudi edino, kar me zares zanima
[Samo da sosedu krava crkne — temu stavku se sicer vsi posmehujejo, ampak v resnici je to preprost in učinkovit način za zmanjševanje socialnih razlik :))]
ill-advised | Dec 4, 2007 | Reply
S tem se pa strinjam. To si lepo napisal — tudi jaz nimam občutka, da bi bili ljudje, ki jih vidim po trgovinah, kaj posebej grozni. Mislim, vozijo se pač med policami in zlagajo v voziček stvari, ki bi jih radi kupili — kaj za božjo voljo naj pa drugega počnejo v trgovini?
ill-advised | Dec 4, 2007 | Reply
Gledajo ženske? Ne vem, sem edini, ki hodi po trgovinah in gleda nasprotni spol? Sicer je pa zdaj takšen tempo življenja, da se nakupe opravlja enkrat tedensko ali enkrat na štirinajst dni. Hja, takšen tempo življenja je, da jaz zelo veliko privarčujem, ker zelo redko sploh vidim trgovino! Mogoče sem zato tedaj, ko mi uspe križariti med policami, bolj zadovoljen kot drugi.
Jin | Dec 4, 2007 | Reply
Po mojem ne, meni se ta ideja zdi čisto pametna
ill-advised | Dec 4, 2007 | Reply
libertarian alert. tole je moj lanski prispevek na isto temo.
http://libertarec.blogspot.com/2006/01/say-it-loud-im-consumer-and-im-proud.html
Tomaž | Dec 5, 2007 | Reply
Ja, vsako leto je enako, vsako leto iste kritike. Meni gredo že na živce. Bolj je to moda kot kakšen aktivizem. Dvomim, da je od zadaj kakšno poglobljeno razmišljanje. Pri večini. So pa tudi izjeme.
Da je vse skupaj ena navadna moda, dokazuje tudi, kako so ti ljudje glasni in kako sami čisto nič ne storijo, da bi se kaj spremenilo. Trgovine so vsako leto bolj polne.
Ampak no, vsakemu svoje. Nič nimam proti temu, če se kdo odpove pretiranemu zapravljanju. Ni pa prav, da žali vse tiste, ki niso podobnega mnenja. Med njimi je večina ljudi, ki imajo dokaj nizke plače in so veseli, če lahko kdaj opravijo kakšen večji nakup.
Če je vse to racionalno, no, to je druga zgodba. Meni osebno se dolgoročno vse skupaj zdi škodljivo, je pa seveda res, da gospodarstvo s povečevanjem potrošnje raste in si ljudje lahko privoščijo vedno več. So zato srečni? Dvomim, da je srečo mogoče najti v materialnih dobrinah. Samo, jaz ne bi vlekel vzporednice med bogastvom in nesrečnostjo, torej da so ljudje, ki veliko kupujejo, nesrečni ali prazni. Svet je bolj zapleten. Nekateri so bogati, delajo cele dneve, pravi deloholiki, pa so vseeno srečni, drugi pač niso. Po drugi strani je lahko nekdo goreč zagovornik varčevanja, pa je agresiven, nesramen in nesrečen človek, spet nekdo drug pa ne.
(Moral bi o tej temi seveda še dobro premisliti.)
Jin | Dec 5, 2007 | Reply