Težko je komentirati besede Janeza Janše danes na TVS, v pogovoru z Jožetom Možino. Nekako njegove besede, pomeni za njimi, ne spadajo v moderno demokracijo, v usta predsednika vlade sodobne države, kot je Slovenija. Da, gotovo, mediji na veliko napadajo vlado, gotovo, opozicija ne molči, sindikati bodo imeli svoj shod, razmere v koaliciji niso rožnate. Toda on je predsednik vlade, njegova oblast sloni na različnih političnih strankah, takšna je pač realnost. Če si na vrhu in če nimaš vse moči v svojih rokah, pač moraš računati na kritiko in metanje polen pod noge. To je čisto normalno tako.

Vedno sem Janeza Janšo imel za dokaj racionalnega politika, dobrega stratega, ki si malo preveč prizadeva za oblast in kritike ne sprejema preveč dobro. Nikoli ga v resnici nisem hotel videti na oblasti, a kakor je ljudstvo odločilo, tako je pač moralo biti. Zdaj, po tem pogovoru, po tem čudnem izsiljevanju Slovenije, ki se ga gre te zadnje dni, zdaj mislim, da je bolje da gre. Čim prej. Namreč, to ni človek, ki bi mu zaupal, da je sposoben nadzorovati samega sebe, kaj šele voditi državo. Toliko užaljenosti, skoraj otroške užaljenosti, takšna neodgovorna igra z vsemi nami, to je malo preveč. Zato, da bi discipliniral koalicijo, utišal opozicijo, odbil medijske napade - saj to ni več demokracija, če morajo biti vsi tiho, ker vlada slabo funkcionira pod pritiskom!

In, kakšna neverjetna razlika med Janezom Janšom in Borutom Pahorjem. Resnično, ni težko razumeti, zakaj SD pridobiva na podpori in SDS tone. To se bo samo nadaljevalo. Desnica pa čaka na rešitelja.