Vse kaže na to. Kljub temu, da je to leto najbolj krvavo za tuje sile tam, pa se število padlih vojakov zmanjšuje iz meseca v mesec, čeprav je seveda še vedno primerljivo z bolj mirnimi meseci v prejšnjih letih, katerim so kmalu sledila bolj krvava obdobja. Tako je bilo še maja ubitih 131 tujih vojakov, do oktobra pa je padlo na 40 ubitih. Tudi število ubitih civilistov in iraških vojakov in policistov se je zmanjšalo.

Ta ‘uspeh’ se pripisuje povečanju ameriških sil in strategiji generala Petraeusa. Vendar je več kot očitno, da je to posledica spopada med elementi povezani z Al Kaido in bolj zmernimi uporniki, ki so se odločili, da bodo obračunali z ekstremisti, pa tudi če bodo za nekaj časa morali sodelovati z Američani. Od njih bi naj sicer dobivali tudi nekaj orožja in druge podpore. Tudi je jasno, da je manj spopadov med pripadniki Mahdijeve vojske in sunitskimi uporniki. Veliki deli Bagdada so bili počiščeni, tako da niti ne more biti več toliko civilnih žrtev, ker ni toliko mešanih območjih, kjer bi se na veliko pobijalo.

Stanje v Iraku se je v preteklih nekaj mesecih res izboljšalo. Ne vemo pa, in to je veliko vprašanje te ameriške strategije, kaj se bo zgodilo čez nekaj časa, ko bodo pripadniki Al Kaide potisnjeni v podzemlje in ko se bodo tisti uporniki, ki se zdaj borijo proti njim, odločili, da začnejo znova obračunavati z Američani. Tedaj je pričakovati mnogo več žrtev med tujimi silami, ker bodo uporniki iz sedanjega obračunavanja prišli okrepljeni. Tudi lahko situacija okoli Irana povzroči, da se bo Mahdijeva vojska bolj agresivno spustila v boj s tujimi silami, kar bi zopet povečalo njihove izgube. Najbolj pomembno od vsega pa je, da se suniti ne bodo hoteli podvreči šiitski vladi v Bagdadu, kar bi lahko sprožilo nov krog prelivanja krvi in mnogo več civilnih žrtev.

Kar se tiče propagande vrednosti izboljševanja stanja, je jasno, da bodo podporniki ameriške politike v Iraku vse skupaj razglasili za zmago nad Al Kaido, ki so jo v svoji neumnosti še prevečkrat razglašali za edini teroristični odpor, včasih pa radikalne sunite celo proti vsem dokazom povezovali z iranskim vplivom v Iraku. Da, Al Kaida in ljudje povezani s temi fanatiki izgubljajo. Uničeni povsem ne bodo, a to ni pomembno, če jim bodo preprečena grozodejstva, kakršnih so sposobni. Vendar pa večina ljudi, ki imajo na vesti največ tujih vojakov, ostaja živih in zdravih in se celo krepi. Če so ti včerajšnji sovražnik današnji zavezniki, še ne pomeni, da se jutri ne bodo vrnili na stara pota. Tedaj, ko bodo menili, da jim bo to najbolj koristilo. Če je pri vsem tem najti kakšno tolažbo, je to to, da bodo ti uporniki predstavljali mnogo bolj strpne sile kot samomorilci Al Kaide.

V dodatno branje: War on Iraq: The real story