Tako francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Francija se počasi premika v ameriško orbito. Napad na Iran je, kar se tiče ameriške administracije, verjetno že zaključena stvar; govori se o okoli 2000 tarčah, ki bi jih naj napadli v nekaj dneh. Zdaj je samo vprašanje, koliko podpore bodo Američani sposobni pridobiti.

Po katastrofi v Iraku bi se zdelo, da zelo malo, ampak kakor kaže, ne Nemčija, ne Francija ne bosta glasno nasprotovali. Pričakovati bi bilo, da bosta Kitajska in Rusija nasprotovali, vendar ni dvoma, da bodo Američani napadli tudi brez blagoslova VS ZN, da, celo brez kakršnih koli dokazov o obstoju iranskega jedrskega programa v vojaške namene. Glavni cilj je namreč omejitev moči Irana, ki jo je radikalno povečalo prav ameriško posredovanje v Iraku.
Svet, vsi mi, se moramo pripraviti na vojno. Ker, to ne bo vojna kakršna zdaj divja v Iraku, to bo konflikt, ki utegne radikalno spremeniti odnose v svetu in poslabšati razmere tudi pri nas. Iran ne bo poražen, tudi če bo zadetih nekaj ciljev. Neverjetno noro je namreč pričakovati, da bodo ZDA sposobne proti iranskim oboroženim silam doseči večje uspehe, in to celo v nekaj dneh, kot je izraelsko letalstvo bilo sposobno doseči proti Hezbollahu. Niti z uporabo taktičnega jedrskega orožja.

Slovenija je del EU in NATO pakta. Tudi Slovenci bomo plačali del cene za to najnovejšo norost, ko bo prišla. Če ne drugače, pa tako, da se ne bomo več tako veselo vozili okoli, ker bo gorivo pač malo predrago. In z višjimi cenami goriva, se bo podražilo še marsikaj drugega. Potrebno bo zategovati pasove.

A to ni nekaj, o čemer bi si vodilni razpihovalci vojn skrbeli. Navsezadnje imajo dovolj, da bodo z lahkoto preživeli krizo.