O tem, ali je človek lahko neodvisen, imam svoje mnenje. Prvič, od česa? Od svojih vrednot? To je docela nemogoče, saj je že racionalnost, če jo tako imenujemo, sama po sebi nek sistem, ki nas sili v določen način razmišljanja in potem presojanja. Blogerji nismo neodvisni, tisti, ki se vsaj malo ukvarjamo s politiko, še najmanj. Sam sem, recimo temu, zmeren socialist, čeprav se to včasih mogoče komu ne zdi tako. Ne morem se strinjati z vsem kar levičarji po svetu proizvedejo, toda to nestrinjanje kaže na to, da se celo zanimam za stanje rdeče opcije. Po drugi strani me niti ne briga peveč, kaj si mislijo konservativci. Res, imam neko zanimivo nagnjenje do libertarcev, ampak veliko strinjanja ni v tem. Toda recimo, da pri neodvisnosti blogerjev mislimo na neodvisnost od velikih medijskih in političnih igralcev.
Vendar, poglejmo na neko drugo raven. So blogi res neodvisni glasovi malih ljudi? Premislite, kateri blogi so lahko najbolj uspešni? Provokativni in dobro spisani, gotovo. Takšni si naberejo oboževalcev tudi brez zakulisne podpore. Veliko potem na uspešnost vpliva še sposobnost samopromocije. Nekateri so pravi mojstri v tem, drugi imajo očitno preveč časa in sodelujejo na toliko blogih in forumih, da je nemogoče, da jih čez čas ne bi opazilo veliko bralcev, med katerimi bi vzbudili vsaj malo zanimanja.

Vendar, tukaj je možnost še za nekaj drugega, bolj prikritega, kar se skriva za fasado malega človeka. Možno je, da nekateri blogi niso tako neodvisni, kot se delajo da so. In tukaj ni problem anonimnosti, ker nekdo je lahko anonimen in neodvisen, drugi pa je anonimen in plačanec določenih interesov; a če bi vsi morali nastopati s pravimi imeni, bi to prej pomenilo, da bi mali človek utihnil, medtem ko bi plačanci bili enako glasni, čeprav se ne bi mogli tako skrivati. Ali pač? Ni nemogoče, da kdo prikrito pridobiva informacije, ki jih potem plasira v javnost, pa ne boste niti sumili, da je za kaj takšnega plačan. Nima vsak možnosti preučevati vsakega blogerja.

Tudi v Sloveniji se pojavlja nekaj blogov, ki imajo prav čuden dostop do informacij, za katere si upam trditi, da jih večina ne bi mogla dobiti. Res, tudi avtor tega bloga ima kakšno informacijo, za katero bi se čudili, da jo ima in bi bralce mnogo bolj zanimala kot vse to modrovanje o teroristih, vendar si niti približno ne bi privoščil razkrivati stvari, za katere je bolje, če ostanejo prikrite.

Na kar opozarjam kot bloger je naslednje: vedno je potrebno biti previden pri vsem kar preberemo. Ker je nekaj na blogu, ki se razglaša za neodvisnega, to še ne pomeni, da je blog v resnici neodvisen. Kaj pa veste, kdo stoji od zadaj in kakšnim interesom služi. Za zdaj to še ni kakšen velik problem. Bralci blogov (in alternativnih spletnih strani) so po večini itak ljudje, ki jih je od glavnih medijev odbil dvom v njihovo verodostojnost in takšni niso kar naenkrat pripravljeni verjeti vsakemu, ki se razglaša za neodvisnega resnicoljubca. Toda prihajajo časi, ko bo blogosfera resnično pomembna, ko bo splet poln spletnih časopisov in strani, poln samozvane alternative. Veliko potrošnikov za zdaj glavnih medijev se bo preselilo na splet, ker bodo verjeli, da tam lahko dobijo boljše informacije. Tisti, ki jim bo v interesu v javnost spuščati določene informacije ali celo navadno propagando, bodo to seveda izkoristili in ne bodo dopustili, da bi jim kakšen navaden Janez prevzel posel.
Pazljivost je potrebna predvsem pri blogih, ki na hitro doživijo nenavadno pozornost, ki kar naenkrat objavljajo novice, ki jih kot čisto preprosti vsakdanježi ne bi mogli, ki imajo dostop do ljudi, do katerih velika večina dostopa nima. To so blogi, ki ne postanejo uspešni kakor tisti, ki imajo izredne avtorje, temveč po spletu čudnih okoliščin, čudne reklame, ki že kaže na neke zakulisne povezave.

To svarilo je v prvi meri namenjeno prihodnjim potrošnikom blogosfere, ker šele v prihodnosti bo ta pridobila na pomenu. Dokler je bralcev le nekaj tisoč, medtem ko imajo časopisi mnogo večjo naklado, temu ne more biti tako. A časi se spreminjajo in blogi napredujejo. Z njimi se pa nadaljuje stara igra propagande.