Ena stvar, ob kateri sem v bližnji preteklosti vsaj malo debelo pogledal je bil oni peklensko drag tečaj tujih jezikov, ki so si ga privoščili nekateri naši politiki. Toliko denarja je bilo v igri, da se mi je prav zavrtelo. Ta naša ljuba vladajoča elita pa ima res posebne potrebe. Ne, ne bi šli oni na navaden tečaj, niti se ne bi zmenili za kakšen individualen tečaj, ki bi si ga verjetno lahko domenili za pol manj denarja. Oh ne, oni morajo imeti najboljše. Neko NASA stvar. Kot da je kdo poklical v Ameriko in preveril, če oni tam sploh kaj vedo o teh čudežnih napravah. Ta Superlearning Karnion metoda.

Po moje navadna neumnost, toda kdo sem jaz, da bi se prepiral s temi velepomembnimi ljudmi. Ampak vseeno, včasih se mi zdi, da res živimo v neki banana državi, kjer celo ‘gospodo’ zlahka okol prineseš. Sem prepričan, da Bush te slavne metode ni preizkusil. Vraga, tudi on bi se lahko učil angleščino.

Potem imamo našega ‘večnega’ zunanjega ministra, ki ga tolče v polomljeni angleščini o nekih ‘marginal joys’. Hvala, ni potrebno ničesar več reči. Vsekakor sem prepričan, da je ta človek angleščino na faksu imel 9 ali 10. Toliko o vrednosti ocen.

Ni zanimivo, kakšne bajne ocene imajo ti naši vodilni, ne samo politiki, in kako zanič je potem njihovo znanje? Kakor da, oh predrzna misel, da naše šolstvo ne uči ravno potrebnih stvari. Kakor, da je pol naše splošne izobrazbe, tudi znanja tujih jezikov, en velik lari fari. Saj se še spomnite tistega politika, ki je v predvolilni kampanji trdil, kako obvlada kar nekaj tujih jezikov, med njimi srbščino in hrvaščino. Ki ju baje znamo itak vsi Slovenci. Razen tega pa še bosanščino in dalmatinščino. Hja, nekateri znajo še prekmurščino. Znanje na kvadrat.

Kar bi si jaz želel je, da bi lahko preveril vse to znanje, sploh zdaj po super dragem tečaju. Rad bi jih vrle učence kaj povprašal, da vidim kakšen je učinek. Našega zunanjega ministra ni potrebno spraševati. Zanj že vem, da govori, no, zelo posebno angleščino. Verjetno kakšen valižanski dialekt al kaj.