Je že zanimivo, kako novodobni demokratični revolucionarji govorijo podobno kot revolucionarji preteklosti. Po širnih daljavah nekdanjega sovjetskega imperija se širijo barvaste revolucije in privrženci le teh so prepričani, da so te del zgodovinskega procesa, ki je neustavljiv kot potovanje zemlje okoli sonca. Kaj, saj to je evolucija. In kdo bi mogel ustaviti evolucijo. Le kje sem že slišal podobne besede?

Po Ukrajini bi naj prišla Belorusija, toda za zdaj še ni bilo usojeno. Zgodovina je, bi rekli, naredila kratko pavzo. Ali pa se je revolucionarni val že začel lomiti? Podobno kakor po veliki revoluciji v Rusiji komunistom ni uspelo podobno prevzeti oblasti drugod, čeprav so vsekakor poizkušali, tako se tudi v svetu širjenje neke liberalno kapitalistične demokracije ustavlja.

Naj je to Ukrajina ali Libanon, toliko kot je zagovornikov prozahodnih demokracij (nikoli to niso demokracije same zase, ampak vedno pro zahodne in s tem legitimne v očeh zahodnih medijev), toliko je tudi njihovih nasprotnikov. Se zdi, da bo v prihodnosti potrebno demokracijo (in to vsem dobro poznano zahodno parlamentarno, da, že skoraj oligarhično verzijo) izvažati s silo. Opa, pa to se že itak dogaja v Iraku (kjer je vse lepo, ravno rajsko, seveda).