Z odstopom J. P. Damijana je konec kratkotrajnih sanj slovenskih libertarcev, da bodo lahko znotraj Janševe vlade izvedli reforme po svojem okusu. Zmagala sta konzervativnost in Janšev poizkus izgona starih sil iz gospodarstva, samo, da bi le to lahko spravil pod svoj nadzor. Nekaj, s čimer se libertarci pač ne morejo strinjati, če so količkaj pošteni, kajti, izgon države iz gospodarstva je eden njihovih glavnih ciljev.
Pri vsem kar se je zgodilo pa libertarcem ne gre oporekati njihove ideološke poštenosti, ali bolje rečeno, pravovernosti. Borili so se za svoje ideale in ko je postalo jasno, da teh ne bo mogoče doseči, so odstopili. Kaj podobnega ni veliko videti v naši državi (in tudi drugod po svetu, če smo pošteni), kajti vsak se drži svoje pozicije kot zelo vztrajen klop.
Vprašanje je zdaj kaj bo z enotno davčno stopnjo. Janez Janša bo bržkone razmišljal ali se je naj reši kot nepotrebnega balasta in s tem pokaže, da je dovzeten za želje ljudstva in da je hkrati pripravljen na kompromise. Že tako je ob bolj glasnih libertarcih in z odmaknjenostjo od dnevne politike, ki spominja na dneve vlade Janeza Drnovška, dosegel status umirjenega politika. To je pa pri Slovencih vrednoteno kot pozitivno.

In kam bodo zdaj šli libertarci? Najbolje bi bilo, da bi se odselili na svoje. Libertarizem po svetu dosega do 10% volilnega telesa; ni vrag, da tega ne bi bil zmožen pri nas. Na njihovo žalost jim na poti stoji ona ‘čudna’ LDS, ki se imenuje za liberalno, je pa vse kaj drugega, da ne rečem, da vlogo gospodarstva poudarja še mnogo bolj kot Janez Janša. Vendar, ko LDS počasi propada, ni nemogoče, da se bo del te stranke preselil k SD, del pa bo prevzel bolj liberalne vrednote, ki bodo združljive z idejami Miča Mrkaiča in J. P. Damijana.