Kakor je znano, ima večina zahodnih predstavniških demokracij določeno, da je posameznik na mesto predsednika lahko izvoljen samo dvakrat. To je razumljivo za ZDA, kjer ima predsednik velika pooblastila in se lahko obnaša skoraj kakor kralj, ko gre za zunanjepolitično polje. Moč, ki mu je podeljena, mu lahko vstopi v glavo po znanem reklu, da moč korumpira, absolutna moč pa korumpira absolutno.
Toda v Evropi so predsedniki po navadi le simbolične figure, neke vrste ostanki monarhov, ki državo predstavljajo, kaj drugega pa ne morejo početi. Nekatere celo izvoli parlament.
Po drugi strani pa predsedniki vlad in parlamentarci nimajo omejenih mandatov. Če je posamezni parlamentarec res prešibek, da bi mu oblast vstopila v glavo, pa predsednik vlade to vsekakor ni.
Zakaj torej nimamo omejene dobe vladanja s strani predsednikov vlad? Ne na dva mandata, ker imajo vlade navado, da včasih padejo prej, kot jim je bilo od začetka namenjeno, pač pa mogoče na osem let.
Prav lahko se namreč zgodi, da je kdo predsednik vlade zelo dolgo (kakor je bil Helmut Khol v Nemčiji).