Ne poznam slovenskega naslova Ibsenove drame, ker sem si (oh, kako tipično za naš čas) knjigo prenesel z Gutenberga, kjer se da dobiti celo morje e-knjig. Predvidevam, da je v prevodu drami naslov Nora, ker se megleno spominjam, da smo nekaj takšnega obravnavali v srednji šoli, ampak v ogenj roke za to ne bi dal. Kratek povzetek dogajanja:

Glavna oseba je Nora Helmers, ženska, ki na prvi pogled deluje zelo plehko, le privesek svojemu možu, brez pretirane pameti, brez svojega mnenja, ki živi le zato, da se poroči, da skrbi za otroke in da osrečuje svojega moža in da od tega ‘fehta’ denar.

Toda Nora Helmers ima svojo skrivnost. Pred let, ko je bil njen mož bolan, si je sposodila denar, pri tem pa zagrešila zločin. Potvorila je očetov podpis. Kakorkoli z svojim možem odpotovala v tujino in temu je oddih zelo pomagal. Ni mu povedala za svoj dolg in kasneje je leta in leta na skrivaj plačevala upniku, nekemu Nilsu Krogstadtu. Odplača že ves svoj dolg, ko se stvari zapletejo. Njen mož namreč odpusti Nilsa Krogstadta (je njegov predpostavljeni v banki) in ta pride k njegovi ženi in ker ima črno na belem njen ponarejen podpis in lahko dokaže, da je zločinka, jo izsiljuje naj svojega moža prepriča, da ga bo zopet zaposlil.

Nič ne pomaga in na koncu njen mož izve prikrivano resnico. In tukaj nastopi presenečenje. Ves čas je vtis, da bo Nora Helmers zaradi pritiska naredila samomor, toda konec je povsem drugačen. Njen mož, ki jo je še malo prej koval v zvezde, jo označi za zločinko in ji obljubi, da nikoli več ne bo videla svojih otrok. Pri tem ga bolj zanima, kaj bodo ljudje porekli, kot kaj je storila in se ubada z mislimi kako vso stvar prikriti. Ko pa se stvari nepričakovano razpletejo, je zopet v svoji stari vlogi in ji je vse pripravljen odpustiti in se vrniti v svoje staro življenje, kakor da se ne bi nič zgodilo.

Toda zdaj je vse prepozno. Nora hoče zapustiti svojega moža. Odvije se nenavaden pogovor, ki ga po začetku drame nikakor ne bi pričakovali.

Tako Nora reče: ‘Poročena sva že osem let. Se ti ne zdi smešno, da je to prvikrat ko imava midva, ti in jaz, mož in žena, resen pogovor?’

In malo kasneje: ‘Ko sem bila doma s svojim očetom, mi je povedal svoje mnenje o vsem in tako sem imela isto mnenje; in če se z njim nisem strinjala sem to prikrila, ker mu ne bi bilo všeč. …..preprosto sem bila predana iz očetovih rok v tvoje. …..ti in moj oče sta zagrešila velik greh zoper mene. Vajina krivda je, da nisem naredila nič iz mojega življenja. ….Moram se izobraziti – ti nisi moški, ki bi mi pomagal. To moram storiti zase. In zato te bom zdaj zapustila. ….Moram biti sama, če hočem razumeti sebe in vse okoli sebe. Zaradi tega razloga ne morem več ostati s tabo.’

Emancipacija ženske – nič več objekt, ki ga moški posedujejo in si ga predajajo iz rok v roke, nič več lepa lutka, ki živi samo zato, da bi s svojo lepoto in prijaznostjo očarala svojega novega lastnika, pač pa razmišljujoča ženska s svojim mnenjem, ki ni posredovano od drugega ampak je osebno izkušeno.

Je to poanta te drame? Sto in nekaj let pozneje se ženske šolajo, imajo svoje kariere, iskrenost med partnerji se propagira kot še nikoli poprej; toda, ali so ženske zato kaj bolj srečne? So zveze zato kaj bolj uspešne? Je v neodvisnosti sreča? Je po vsej propagandi o sto in ne vem koliko možnih položajih pri seksu ženska res bolj zadovoljena? Ali pa smo še vedno v starih odnosih: ženske skrbijo samo zato, da bi bile čim lepše in bi bile izbrane in bi ugajale, samo, da si zdaj izmišljajo še dodatne maske kot so izobrazba in dobro plačan poklic?

Feministke bi verjetno že tako trdile in bi pokazale na poneumljanje s strani ‘ženskih’ revij. Je ženska ‘osvobojena,’ če se kaže v družbi z mini krilom, ali pa je le še toliko bolj le stvar, ki se poskuša čim dražje prodati? Ni ženska, ki se počuti prisiljena tekmovati z svojo tehtnico prav tako zasužnjena kot ženska, ki ji vsilijo burko?

‘….. Moram biti sama, če hočem razumeti sebe in vse okoli sebe. Zaradi tega razloga ne morem več ostati s tabo.’

Ženska, ki odide na svoje. Toda kaj, če se tam, v svoji neodvisnosti, odloči, da bo raje le za oči privlačna stvar in privesek svojega moža?