Ahmanidežad-iranski bušist
By Jin on Dec 15, 2005 in Razno, Zunanja politika
Že ko so ga izvolili nisem imel dobrega mnenja o njem. Človek je očitno fundamentalist, radikalec in povrhu še neizkušen. V obdobju po svoji izvolitvi se je izkazal še za norca. Ali pač?
Težko je razumeti vzroke njegovih napadov na Izrael. Čemu služijo? Morebiti je res, da mora z takšnimi napadi pomirjati svoje bolj radikalne podpornike. Potem bi to služilo notranjepolitičnim potrebam. Vendar se mi nekako to ne zdi logično.
Iran je v tem trenutku v zelo dobrem položaju. Pozabimo, da so jih Američani obkolili. V vojni lahko Iran z lahkoto obrani neodvisnost in se še celo polasti delov sosednjega Iraka. V Afganistanu je tudi ni sile, ki bi jih lahko zaustavila.
Američani, vsaj tisti, ki imajo nekaj pameti, se tega zavedajo. (Vendar je vprašanje, če vrh premore dovolj inteligence, da bi to doumel. Da jim manjka potrebne pameti se lahko prepričamo iz njihovih občasnih groženj tako Siriji kot Iranu in to potem, ko niso zmožni streti odpora v Iraku.) Zato je Iran za zdaj varen pred invazijo. Druga stvar so napadi na jedrske zmogljivosti. Prav lahko se zgodi, da bo prišlo do napada, toda, v tem primeru je bolj pričakovati napad Izraela.
Zakaj torej Ahmanidežad vztrajno ruši ugled svoje države?
Žalostno, ampak vedno bolj se mi zdi, da hoče sprovocirati napad in to po možnosti izraelski. Potem, ko se je Iran že polastil šiitskega dela Iraka in so pripadniki SCIRI in Badr brigad vseprisotni, se lahko v vsesplošni vojni nadeja podpore še ostalega muslimanskega sveta. Saj, ljudje bi hitro pozabili njegove besede po Izraelskem napadu na jedrske instalacije v Iranu. In zaradi velikega števila instalacij bi bil napad tako ali tako neučinkovit.
Resnično bi se zgodilo, da bi prišlo do pravcate vojne civilizacij; in v takšnem primeru bi Iran bil v mnogo močnejši poziciji kot ZDA. Te so si z svojo politiko ustvarile že toliko sovražnikov; in toliko ljudi komaj čaka na prvi znak šibkosti za napad, da bi se znašle popolnoma osamljene z Izraelom in morebiti še kakšno zaveznico.
Gre v bistvu za prav hitlerjansko logiko, ki je je zmožen samo fanatik. Vojna je sredstvo s katerim se lahko prikoplje do še več moči. Komu mar za vse izgube. Iran ni propadel v vojni z Irakom in iranska družba je pokazala veliko rezistenco na izgube. Milijon mrtvih vojakov te države ne bo pokopal, verjetno niti več milijonov žrtev ne.
Po drugi strani pa lahko gre samo za tisto idealistično norost, ki se je polastila že marsikoga: da je potrebno govoriti resnico; in on to kar govori tudi verjame. Ni je hujše nadloge za državo kot politik, ki si v glavo vtepe, da bo govoril resnico in izboljševal svet.
Kakorkoli, zaradi njegovih govorov se vedno bolj postavlja vprašanje sankcij. Na svetovni ravni teh seveda ne bo, ker jih Kitajska in Rusija ne bosta nikoli podprla, pridružile pa se jim ne bi še države, ki imajo dobre odnose z islamsko republiko, kot Indija in Pakistan. Resnica je takšna, da svet nima v roki orožja s katerim bi lahko Iran v karkoli prisilil.
Ahmanidežada torej nihče ne more zaustaviti pri njegovih norijah, razen, če se ga ne odrečejo med njegovimi podporniki. Za to celo obstaja upanje in predsednika je v Iranu vsekakor mogoče odstraniti. Na takšen ali drugačen način.



Post a Comment