Pri podkupovalni aferi moramo ostati osredotočeni na pomembna vprašanja
By Jin on Sep 4, 2008 in Notranja politika, Parlamentarne volitve 2008
Na Finskem preiskujejo orožarsko podjetje Patria, saj naj bi pri svojih poslih podkupovalo. Prišli so tudi do slovenskega posla, vrednega 278 milijonov evrov. Nekaj ljudi so aretirali in zaslišali in jih potem zopet izpustili. Preiskava še poteka. Če me spomin ne vara, je finski preiskovalec zatrdil, da so bili v podkupovalno afero povezani tudi Slovenci. To je tisto važno, ne neka oddaja na finski televiziji.
Ampak vseeno, ostanimo no malo pri tej finski televiziji. Novinar, ki je odgovoren za predvolilno zmedo v naši Sloveniji, ni prvič preiskoval podjetja, ki je v večinski lasti države. Že prej je raziskoval domnevno podkupovanje v primeru prodaje havbic Egiptu. Patria, tako se zdi, pač deluje na tak način, da si zagotavlja posle.
Posnel je oddajo, v kateri so nastopali tudi Slovenci. Toda, v prvi meri je bila to oddaja za finsko javnost, ki ji ne more biti vseeno, kaj počne njihovo podjetje. Njegove obtožbe niso letele samo na predsednika vlade Slovenije, ampak na samo podjetje. Če povemo po domače, so Slovenci bili samo za podkrepitev zgodbe, ne glavni viri. Ti glavni viri bi naj bili skriti, tudi dokumenti, ki pa jih novinar ni pripravljen razkriti.
Dobro, če ne vidimo dokumentov, nam ni potrebno v nič verjeti. Tudi res. A vprašati se moramo o teoriji zarote, ki jo razširajajo nekateri na politični desnici, da gre za zgodbo, ki je izšla iz Slovenije. To je nemogoče, ker potem bi morali Slovenci podkupiti celotno finsko državno televizijo. Šefi namreč ne bi dali zelene luči za oddajo, ki obtožuje predsednika vlade države članice EU, če ne bi bili prepričani, da ima novinar dokaze. Čisto logično bi namreč pričakovali, da bo prišlo do tožbe in ali bi res za nek politični manever bili pripravljeni plačati nekaj milijonov evrov, če bi se izkazalo, da je vse skupaj navadna izmišljotina? Pri tem ne smemo pozabiti na škodo, ki bi jo utrpel njihov ugled. Kdo bi jih pa še resno jemal, če bi se njihove obtožbe izkazale za lažne.
Po drugi strani nam tisti, ki trdijo, da je za vse kriva slovenska opozicija, niso postregli z nobenim dokazom. Finski televiziji ne bi smeli verjeti na lepe oči, njihovim obtožbam pa? Absurdno!
Torej, nekaj tukaj smrdi. Če Finci preiskujejo svoje podjetje in če je to v resnici podkupovalo, potem je denar pripotoval tudi v Slovenijo. Čisto jasno. A v čigavem žepu se je znašel? To bi moralo zanimati tudi slovensko policijo, ki bi se morala aktivirati že pred meseci. Morala bi bolj energično raziskovati, nekaj rezultatov bi moralo biti že na mizi. Pa jih ni. To pa meče zelo slabo luč na delo policije in tiste obtožbe, da gre za politične pritiske z vrha, da se na tej temi ne dela, takoj dobijo malo več verodostojnosti.
Je bil Janez Janša podkupljen? Tega še ne vemo zagotovo. Počakati bomo morali še nekaj mesecev, da bodo sodni mlini na Finskem stvar pripeljali do konca. Vendar pa je verjetnost, da je bil v Sloveniji nekdo podkupljen in da posel ni bil čist, zelo velika.
Tudi se moramo vprašati, zakaj za vraga privrženci in zavezniki Janeza Janša tako zelo preusmerjajo pozornost od samega vprašanja finskih preiskav in slovenskih povezav v podkupovalni aferi, k trditvam, da je vse delo slovenske opozicije, če verjamejo, da je vsa zgodba laž. Janez Janša hoče samega sebe predstaviti kot žrtev velike zarote, ki ogroža sam sloves Slovenije, s tem pa si pridobiti čim več podpore. Moral pa bi storiti vse, da preiskave v Sloveniji stečejo, pa če bi moral zaradi tega policistom dihati za ovratnik. Ne glede na to, da se politika ne bi smela vmešavati v delo policije.
Vsi skupaj ne smemo sprejeti te igre, ampak moramo ostati osredotočeni na glavno zgodbo. Pazljivo moramo spremljati rezultate preiskav na Finskem in vztrajti pri tem, da tudi slovenska policija in tožilstvo opravita svoj del dela. Zaslišati je potrebno glavne akterje igre, preveriti njihove račune in se pozanimati, s kom vse in na kak način so sodelovali v preteklih mesecih. Vse drugo je nepomembno.




Domnevam, da nisi gledal sinočnjih Odmevov, kajti sicer gotovo ne bi pozival k pritiskanju na potek preiskave.
ervinator | Sep 5, 2008 | Reply
Kr neki tale politka sam da se tožatjo ker ne znajo ene pogodbe normalno sklent kekci so da veste res
Urban | Sep 5, 2008 | Reply
To, da je nek novinar že preiskoval neke druge posle podjetja Patrie sploh ni pomembno za slovensko zgodbo. Ker je očitno moral dokaze pridobivati iz drugih virov. Po klasični novinarski teoriji, kako se sestavlja prispevek preiskovalnega novinarstva, je lahko eno od novinarjevih osnovnih orodij pri tem SPRAŠEVANJE. Finski novinar je med drugim tudi spraševal. In vse njegove trditve so potrdili njegovi sogovorniki. S tega vidika je on krit. Ampak on kljub temu rpavi, da ima za svoje trditve še neke druge dokaze. Predpostavljamo, da dokumente. Vse lepo in prav, ampak ni je novinarske teorije, pa tudi finske ne, ki bi potrjevala, da je takšno novinarjevo ravnanje pravilno. Nobenemu novinarju an tem svetu ni potrebno izdajati svojih virov. to drži kot pribito. Načeloma tudi nobenemu novinarju ni potrebno ajvno objaviti dokaze v mediju v katerem deluje. Ti morajo biti nujno predloženi le v primeru tožbe. Ampak v običajni praksi je tako, da vsak kredibilni novinar vsaj ilustrativno pokaže svoje dokaze, četudi iz njih ni moč nič razbrati. Tisto, kar pa je z novinarskega vidika tukaj najbolj sporno pa je način argumentacije finskega novinarja. Postavil je enko trditev in rekel da ima zanjo dokaze. Ni pa omenil niti akj anj bi bili ti dokazi, še manj kaj je njihova vsebina. Razkritje virov ni nujno, tudi predložitev dokazov ne. Je pa nujna predložitev neke razlage teh dokazov iz aktere je lahko razvidno, da novinar dejansko v resnici razpolaga s temi dokazi. Tega pa novinar v konkretnem primeru ni storil. Iz videnega prispevka je moč sklepati le to, da so bili njegovi viri slovenski sogovorniki.
Kar pa azdeva natolcevanja, da bi morali podkupiti celotno finsko televizijo, ap ej amlce smešno. In kaže an očitno nepoznavanje novinarskega dela. Novinar, še posebej raziskovalni, komunicira zgolj s svojim urednikom, ki mu da zeleno luč za pripravo nekega prispevka. To ap lahko anredi zelo hitro, če le mu zna novinar dobro argumentirati temo, ki jo želi pripraviti. Tak finski kot slovenski kot vsi ostali novinarji pa so po navadi, razen v primerih, ko svojega izdelka ne podpišejo, sami kazensko odgovorni v primeru morebitnih tožb. Medij ponavadi prevzame odškodninsko odgovornost.
Anonymus | Sep 6, 2008 | Reply